Evolucijsko drevo namreč kaže, da smo si z mačkami in psi enako blizu. Oboji spadajo med zveri, primati, kamor sodimo ljudje, pa so se od skupnega prednika ločili pred približno 90 milijoni let. Ker sta se mačja in pasja linija ločili šele pozneje, sta oba tabora od človeka evolucijsko enako oddaljena.
Ko pa znanstveniki preidejo zgolj s preštevanja let na analizo DNK, preidejo mačke v opazno prednost. Psi so skozi evolucijsko zgodovino doživeli ogromno kromosomskih prerazporeditev, mačke so ohranile izjemno stabilen genom.
Podobnost ima tudi medicinski pomen
Ta strukturna podobnost med človeškim in mačjim genomom ni le zanimiv podatek za debate med ljubitelji živali, ampak ima ogromen pomen za medicino: mačke so v določenih raziskavah veliko boljši model za razumevanje človeške genetike kot psi.
Ko znanstveniki denimo preučujejo raka, pogosto naletijo na težavo: laboratorijske miši in podgane, ki so tradicionalni modeli v znanosti, so se skozi evolucijo prehitro spreminjale. Njihov genom je zelo "premešan" in se v določenih ključnih delih močno razlikuje od človeškega. Tu pa nastopijo mačke.
Ker se mačji genom v milijonih let ni veliko spreminjal, so deli DNK, ki nadzorujejo rast celic in njihovo delitev, ostali strukturno skoraj enaki našim. Ker rak nastane prav zaradi napak pri delitvi celic, znanstveniki pri mačkah veliko lažje locirajo in razumejo natančne genetske mutacije, ki povzročajo tumorje pri ljudeh.