V ljubljanskem Cankarjevem domu so se pred dnevi na osrednjem dogodku nacionalne pobude Branje na recept srečali izjemni posamezniki iz sveta zdravstva, kulture, izobraževanja in športa, da bi slavili moč pisane besede. Pobuda Branje na recept, ki se je rodila v uredništvu revije Cicido in so jo v Mladinski knjigi ob podpori NLB Skupine razvili v vseslovensko gibanje, naslavlja vse večji upad bralnih navad v sodobni družbi.
Alarmantna opozorila pediatrov
Zdravstvena stroka je ob poplavi digitalnih naprav prižgala rdeči alarm. Doc. dr. Marko Pokorn, specialist pediatrije in strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana, je postregel z resnimi ugotovitvami raziskav: »Predšolski otroci, ki so izpostavljeni digitalnim medijem, imajo tanjšo možgansko skorjo, bolj plitve možganske brazde, in to na ključnih področjih, ki vplivajo na pozornost, pomnjenje in številne druge pomembne sposobnosti.« Pojasnil je, da so najbolj prizadeti otroci, ki še nimajo razvite osebnostne strukture in kognitivnih sposobnosti, zato je kot edini pravi »protistrup za zrenje v zaslone« predpisal prav branje.
Z njegovimi opažanji se strinja tudi dr. Denis Baš, predsednik Sekcije za primarno pediatrijo. »Pediatri v zadnjih letih opažamo vse več težav pri razvoju govora in jezika ter uravnavanju čustev in vedenja,« je opozoril dr. Baš in dodal, da zasloni vse pogosteje izpodrivajo igro, gibanje in pogovor.
20.000 triletnikov dobi svoj Cicido
Pediatri so se zato aktivno vključili v pobudo in staršem ponudili konkretno pomoč. V okviru akcije bo vsako leto ob sistematskem pregledu približno 20.000 slovenskih triletnikov prejelo posebno tematsko številko revije Cicido, starši pa gradivo z napotki za skupno branje.
Dr. Baš poudarja, da za priporočilo vsakodnevnega branja obstajajo trdni znanstveni dokazi, zato je njegov recept preprost: »Nikoli ni prezgodaj, da začnemo brati z otrokom.« Da bi branje znova postalo del otroškega vsakdana, je pozvala tudi predsednica uprave Mladinske knjige Nataša Kraškovic, ki verjame, da branje krepi sposobnost razumevanja ter nas povezuje kot skupnost.
Trening za možgane in temelj za uspeh v življenju
Na dogodku pa niso spregovorili le zdravniki. Nekdanji smučarski skakalec Cene Prevc je v svojem nastopu potegnil zanimivo vzporednico med branjem in vrhunskim športom. Pojasnil je, da športnik skozi kariero razvija vztrajnost, osredotočenost in samodisciplino, in prav te lastnosti je sam razvijal s knjigami. »Če je športno udejstvovanje trening za telo, je branje trening za možgane. Biti vrhunski v športu pa zahteva oboje,« je zbranim zaupal Prevc.
Da je bralna pismenost tesno povezana z uspehom v odrasli dobi, je opozoril tudi Andrej Krajner iz NLB Skupine. Poudaril je, da imamo v Sloveniji veliko težavo s finančno pismenostjo, ki ljudem povzroča stiske, ta pa se začne prav z bralno pismenostjo, zato je vlaganje vanjo najboljša naložba v prihodnost. Dr. Iztok Seljak je dodal, da nam ravno prebiranje izkušenj drugih pomaga pri inovativnosti in iskanju novih poti, generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak pa je opozoril na nezamenljivo vlogo zgodb pri oblikovanju naše osebnosti in skupnosti. Na nujnost ukrepanja je opozorila tudi nekdanja ravnateljica mag. Marijana Kolenko, saj upad branja prinaša posledice, ki lahko močno zaznamujejo odraslo življenje mladih.
»Besede mičejo, zgledi vlečejo«
Spreminjanje odnosa do knjig skrbi tudi strokovnjakinjo za bralno kulturo in glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Opozorila je, da bralci s knjigami najprej pridobivajo znanje in užitek ob zgodbah, nazadnje pa nam omogočajo intimen umik za premislek o bivanju. »Mi odrasli se bomo odločali, ali bomo še zmogli zadržati refleksivni nivo branja, ki je pot do vsega novega in razumevanja drugega,« je opozorila.
Za uspešen prenos te dragocene navade na mlade pa so ključni predvsem starši. Pisatelj, prevajalec in komik Boštjan Gorenc - Pižama je večer o »širjenju bralnega virusa« sklenil s pomembnim opozorilom v svojem značilnem slogu: »Besede mičejo, zgledi vlečejo. In če bomo starši otrokom pridigali o pomenu branja, nas pa ne bodo nikoli videli s knjigo v rokah, bo vse skupaj bob ob steno.«
Pobuda Branje na recept staršem tako polaga na srce preprosto navado: vzemite si vsaj deset minut na dan za skupno branje z otrokom. Za to ne potrebujete posebnih priprav – dovolj sta le knjiga in pripravljenost, da ob njej skupaj z otrokom zgradite varen, miren ter domišljije poln prostor. Večer, ki ga je s posebnim aranžmajem skladbe Pustite nam ta svet glasbeno obogatil Vlado Kreslin, je vsem zbranim pustil jasno sporočilo: otrokom moramo pustiti svet, v katerem bodo odraščali s knjigami.
