Svetovni dan umivanja rok, ki ga obhajamo 15. oktobra, je pomemben globalni opomin na moč te preproste higienske navade. Naše roke so glavno orodje za interakcijo z okoljem in hkrati glavno prevozno sredstvo za mikrobe. Ko se dotaknemo kljuke, telefona ali obraza, nevede tvegamo neposreden prenos patogenov v naše telo.

V številkah

20

sekund (najmanj) bi morali porabiti za temeljito drgnjenje rok z milom in vodo.

5

osnovnih korakov pravilnega umivanja rok je: zmoči, nanesi milo, drgni, speri, posuši.

80 %

vseh nalezljivih bolezni se po oceni strokovnjakov prenaša z dotikom.

95 %

ljudi si po uporabi javnega stranišča rok ne umiva dovolj dolgo ali pravilno.

9 sekund

povprečno ljudje v realnosti namenijo umivanju rok po obisku stranišča.

400-krat

več bakterij je na povprečni pisalni mizi kot na običajni straniščni školjki.

390.000

mikroorganizmov se lahko zadržuje v samo enem milimetru umazanije pod našimi nohti.

33 %

ljudi si roke spere zgolj z vodo, brez uporabe mila.

150

različnih vrst bakterij v povprečju prebiva na rokah posameznika.

3200

posameznih bakterij se nahaja na rokah v danem trenutku.

Umivanje z milom in vodo dokazano učinkovito preprečuje širjenje bolezni, vse od prehlada do resnih črevesnih okužb. Sama voda ne zadošča; milo je ključno, saj njegove molekule razbijejo maščobne ovoje virusov in bakterij ter jih fizično odlepijo s kože, da jih lahko speremo v odtok.

Ta dan opozarja tudi na neenakosti. Za milijone ljudi po svetu dostop do tekoče vode in mila ni samoumeven. Umivanje rok rešuje življenja, zlasti otrok v državah v razvoju, kjer sta driska in pljučnica še vedno med glavnimi vzroki smrtnosti. Za 50 odstotkov se po ocenah zmanjšajo črevesne okužbe (driske) v skupnostih, kjer si umivajo roke z milom.

Skrb za higieno je zato osnovna odgovornost vsakega posameznika. Naše zdravje se namreč začne pri čistih rokah. 

Priporočamo