Osemdesetletnik ima za seboj osem desetletij življenja, sledi tega časa pa so zapisane tudi v genskem materialu njegovih celic. Toda ali je mogoče biološko uro zavrteti nazaj? Kot poroča nemški Focus, je znanstvenikom iz mesta Bonn v laboratoriju uspelo celice 80-letnega človeka pomladiti do te mere, da je njihova izmerjena molekularna starost padla pod 20 let.
Raziskovanje alzheimerjeve bolezni
Pri tem so predhodnice rdečih krvničk spremenili v matične celice, iz katerih se lahko pozneje razvijejo živčne celice. Rezultate raziskave je ekipa Univerze v Bonnu objavila v znanstveni reviji Aging Cell.
Focus izpostavlja, da je posebej zanimiv potek pomlajevanja. V več tednih so iz celic postopoma izginjali značilni znaki staranja. Proces se je nadaljeval tudi ob močno upočasnjeni delitvi celic, raziskovalci pa so ga lahko spremljali več kot 100 dni.
Ugotovitve bi lahko bile dolgoročno pomembne za raziskovanje alzheimerjeve bolezni in drugih bolezni, povezanih s staranjem. Vendar pa to še ne pomeni, da je mogoče pomladiti človeško telo.
Raziskovalna skupina pod vodstvom profesorja Oliverja Brüstleja z Univerzitetne klinike v Bonnu je preučila vzorce krvi 15 ljudi, starih od nič do 101 leta. Iz vzorcev so pridobili predhodnice rdečih krvničk, nato pa s pomočjo posebnih virusov dosegli, da so celice začele proizvajati beljakovini SOX2 in cMYC.
Ti beljakovini vplivata na aktivnost genov. Namesto da bi se razvile v rdeče krvničke, so celice prevzele značilnosti živčnih matičnih celic. Iz njih lahko nastanejo živčne celice in nekatere vrste podpornih celic živčnega sistema.
Nove matične celice
Focus navaja, da so že po 12 dneh spremenjene celice kazale značilnosti matičnih celic, vendar se njihov razvoj s tem še ni končal. Tudi po tem, ko so jih prepoznali kot živčne matične celice, se je aktivnost številnih genov še naprej spreminjala.
Podobne rezultate so dobili tudi pri matičnih celicah, ki so jih ustvarili iz vzorcev krvi 87- in 101-letnih ljudi. V okviru teh preiskav so tudi te celice kazale le malo značilnih znakov staranja.
Pri običajnih postopkih raziskovalci pogosto najprej ustvarijo pluripotentne matične celice, ki se lahko razvijejo v skoraj vse vrste celic. Njihove epigenetske znake starosti je mogoče ponastaviti v približno 20 dneh.
Bonski znanstveniki so to vmesno stopnjo preskočili. Predhodnice krvnih celic so se neposredno razvile v živčne matične celice. Tako so lahko dalj časa spremljali postopno spreminjanje znakov staranja.
V nadaljnjih poskusih so raziskovalci s pomočjo glicerola in timidina upočasnili razmnoževanje matičnih celic. Čeprav so se celice delile precej redkeje, se je njihova izmerjena epigenetska starost zmanjšala podobno kot pri kulturah brez teh dodatkov.
Preučevanje bolezni
Starost je najpomembnejši dejavnik tveganja alzheimerjeve bolezni. Focus še piše, da bi lahko umetno ustvarjene živčne celice v prihodnosti raziskovalcem pomagale bolje preučevati molekularne spremembe, povezane z boleznimi, ki se pojavljajo s staranjem.
Bonski postopek bi lahko omogočil tudi preizkušanje učinkovin, s katerimi bi ugotavljali, ali je mogoče ponastavljanje epigenetskih znakov staranja pospešiti ali upočasniti.
Kljub obetavnim rezultatom pa raziskava še ni privedla do zdravljenja alzheimerjeve bolezni ali drugih bolezni, povezanih s staranjem, dodaja Focus.
