Zagrebška pobuda, o kateri je pred dnevi obširno poročal hrvaški Večernji list, v ospredje postavlja tiste prebivalce zavetišč, ki so običajno na dnu seznama želja posvojiteljev – starejše pse. Praksa in terenski odzivi namreč kažejo, da so ti zreli štirinožci z izoblikovanim značajem pogosto veliko boljša izbira za sodoben, stresen način življenja kot hiperaktivni mladički, ki zahtevajo ogromno časa, učenja in doslednosti.
Da bi presegli predsodke in olajšali posvojitve pasjih seniorjev, so v Zagrebu in okolici zagnali inovativen in celovit program, ki sistemsko povezuje lokalna zavetišča, domove za starejše občane in posameznike. Pobuda vključuje program Seniorji za seniorje. V okviru tega programa starejšim občanom, ki se odločijo za posvojitev psa, starejšega od sedem let, zavetišča popolnoma ukinejo stroške posvojitve.
Ker je največji strah pri posvojitvi starejše živali običajno povezan z morebitnimi visokimi stroški zdravljenja, pobuda vključuje tudi poseben sklad. Ta krije ali močno subvencionira osnovno veterinarsko oskrbo in redne preglede za te pse do konca njihovega življenja. Če posvojitelj zboli ali fizično ne zmore več vsakodnevnih sprehodov, program zagotavlja mrežo prostovoljcev, ki priskočijo na pomoč pri sprehajanju in oskrbi psa, s čimer se prepreči, da bi se žival morala vrniti v kletko. Za tiste domove za starejše, kjer varovanci ne morejo imeti stalnih hišnih ljubljenčkov, pa pobuda organizira redne, tedenske obiske izbranih umirjenih psov iz zavetišč, ki z oskrbovanci preživijo nekaj dragocenih in interaktivnih ur.
Umirjenost, ki prinaša olajšanje
Glavna prednost starejših psov je njihov miren temperament. Ker imajo fazo uničevanja copat, grizenja pohištva in nenehne potrebe po divjanju že zdavnaj za seboj, v dom prinašajo neverjeten mir. Strokovnjaki ugotavljajo, da so prav zaradi te umirjenosti in že usvojenih osnovnih higienskih ter vedenjskih navad idealni spremljevalci.
Zaradi svoje potrpežljivosti in znižane ravni energije se izjemno obnesejo tudi v družinah z majhnimi otroki. V kaotičen družinski vsakdan starejši pes vnese stabilnost in deluje kot nekakšen blažilec stresa, saj ne zahteva nenehne pozornosti in animacije.
Uspehi, ki jih v zagrebških domovih za starejše dosegajo s pasjimi obiski, niso naključje, temveč imajo trdno biološko in psihološko podlago. Interakcija z mirnim, starejšim psom ima dokazane pozitivne učinke na človeško zdravje in kognitivne sposobnosti. Znanstvene študije so že večkrat potrdile, da zgolj 15 minut božanja psa pri človeku sproži intenzivno izločanje oksitocina oziroma hormona ljubezni, dopamina in serotonina. Hkrati se ob stiku z živaljo drastično zniža raven kortizola, glavnega stresnega hormona, kar neposredno vpliva na znižanje krvnega tlaka in umiritev srčnega utripa.
Kosmatinci zavirajo kognitivni upad
Poleg hormonske uravnovešenosti obiski kosmatincev v domovih za ostarele pomagajo pri ohranjanju mentalne ostrine ter učinkovito zavirajo kognitivni upad. Komunikacija s psom in skrb zanj pri varovancih z demenco ali Alzheimerjevo boleznijo pogosto prebudita globoko zakopane spomine na njihove lastne hišne ljubljenčke iz preteklosti. Že sam dotik pasje dlake in neobsojajoča prisotnost živali dokazano zmanjšujeta epizode tesnobe in agresije pri bolnikih. Pomemben vidik pasje terapije je tudi boj proti osamljenosti, ki velja za eno največjih tihih epidemij današnje družbe. Pes v tem kontekstu deluje kot socialni stimulator, saj obiski terapevtskih psov med oskrbovanci domov spodbudijo pogovor, nasmehe in medsebojno interakcijo, do katere sicer morda sploh ne bi prišlo.
Pobude, kot je zagrebška, osvetljujejo izjemno pomembno dejstvo. Ko posvojite ali v terapevtski program vključite starejšega psa, ne rešite le njegovega življenja, temveč močno obogatite tudi svoje. Ti psi ne potrebujejo maratonskih tekov ali učenja trikov, v zameno pa ponujajo tisto, kar v sodobnem svetu najbolj primanjkuje – brezpogojno prisotnost, ki dobesedno zdravi.
