Ko je 71-letni papež Leon XIV. v torek malo po 13. uri izstopil iz belega vatikanskega fiata z registrsko oznako SCV 1 pred rimsko univerzitetno bolnišnico Gemelli, ni deloval kot bolnik pred težko preizkušnjo. Nasmejan je pomahal zbrani množici vernikov, se rokoval z bolnišničnim osebjem in peš vstopil v stavbo. Nekaj ur pozneje, ob desetih zvečer, je iz Vatikana prišlo sporočilo, ki je marsikoga pretreslo. Histološka preiskava tkiva, odstranjenega med operacijo, je potrdila pljučni adenokarcinom, najpogostejšo obliko pljučnega raka.
V dramatičnem nasprotju s tradicijo vatikanske skrivnostnosti okoli zdravja papežev – obiski njegovega predhodnika Frančiška v bolnišnici so bili javnosti pogosto razkriti šele naknadno – je v Chicagu rojeni Robert Prevost, ki je papež od maja 2025, novico o sumljivem izrastku sporočil vernikom že v nedeljo po molitvi angelovega češčenja.
»Zdravniki so v mojih pljučih odkrili majhen, lokalizirani nodul,« je takrat mirno nagovoril množico na Trgu svetega Petra. »Odkrit je bil v zelo zgodnji fazi in je dobro omejen.«
Kaj je pljučni adenokarcinom?
Kaj natančno je pljučni adenokarcinom in zakaj prizadene tudi nekadilce? Diagnoza, ki sta jo v uradnem zdravniškem biltenu potrdila papežev osebni zdravnik dr. Luigi Carbone in vodja torakalne kirurgije v bolnišnici Gemelli prof. dr. Stefano Margaritora, zastavlja nekatera ključna vprašanja, predvsem pa, za kakšno vrsto raka gre in kakšna je prihodnost 17-mesečnega pontifikata.
Pljučni adenokarcinom sodi v skupino nedrobnoceličnega pljučnega raka in predstavlja približno 40 odstotkov vseh primarnih pljučnih tumorjev. Začne se v žleznih celicah, ki proizvajajo sluz in obdajajo pljučne mešičke na zunanjih robovih pljuč.
V primerjavi z drugimi, agresivnejšimi oblikami pljučnega raka adenokarcinom običajno raste počasneje. Prav zato ga zdravniki pogosto odkrijejo naključno ali ob rutinskih pregledih kot majhen vozel, ki mu pravijo nodul, še preden povzroči izrazite simptome ali se razširi v druge dele telesa.
Čeprav je kajenje vodilni vzrok za pljučnega raka, je adenokarcinom hkrati najpogostejša oblika pljučnega raka pri ljudeh, ki nikoli v življenju niso kadili. V to skupino sodi tudi papež Leon XIV.
Dolg kirurški poseg
Papež je v operacijski dvorani preživel približno tri ure, sam kirurški poseg pa je trajal okoli 90 minut. Kirurgi so izvedli radikalno lobektomijo, kar pomeni, da so v celoti odstranili spodnji reženj desnega pljučnega krila skupaj z bližnjimi bezgavkami.
»Poseg je bil uspešen in je potekal brez zapletov,« je v torek zvečer sporočil tiskovni urad Svetega sedeža. Po navedbah vatikanskih virov za tiskovno agencijo Associated Press in Catholic News Service se je papež po operaciji normalno prebudil iz narkoze, se vrnil v bolnišnično sobo v desetem nadstropju in celo zaprosil za večerjo.
Dr. Federico Venuto, vodja kirurgije v rimski bolnišnici Policlinico Umberto I, ki sicer ni bil del papeževe zdravniške ekipe, je za agencijo Reuters pojasnil, da so takšni sodobni posegi za odstranjevanje pljučnih nodulov običajno le malo invazivni in potekajo s pomočjo tanke kamere, ki kirurgom omogoča natančno odstranitev obolelega tkiva brez velikega reza v prsni koš.
Pri lokaliziranem adenokarcinomu v zgodnjem stadiju je kirurška odstranitev celotnega pljučnega režnja primarno in najučinkovitejše zdravljenje. Desno pljučno krilo ima tri režnje (levo pa dva), zato pri sicer zdravem človeku preostali del pljuč brez večjih težav prevzame dihalno funkcijo.
Čakanje na izvid
Ključni dokument, na katerega čakajo tako v Vatikanu kot v onkoloških krogih, je končni patološki izvid odstranjenih bezgavk. Ta bo pokazal, ali je bil tumor resnično popolnoma omejen na pljučni reženj ali pa so se mikroskopske rakave celice že začele širiti.
Statistični podatki v sodobni onkologiji so pri zgodnjem odkritju zelo spodbudni.
Če je adenokarcinom omejen izključno na pljučni nodul in bezgavke niso prizadete, je petletno preživetje med 70 in 90 odstotki. V številnih primerih operacija pomeni popolno ozdravitev in bolnik ne potrebuje dodatne terapije, temveč samo redne kontrolne preglede. Pričakovana življenjska doba se pri takšnih bolnikih ne razlikuje od ljudi, ki takšne diagnoze nimajo.
Če pa patološka analiza v prihodnjih dneh pokaže prisotnost rakavih celic v odstranjenih bezgavkah, petletno preživetje znaša med 35 in 60 odstotki. V tem primeru zdravniki po operaciji običajno uvedejo zaščitno zdravljenje, da uničijo morebitne preostale celice v telesu.
Sodobno zdravljenje pljučnega adenokarcinoma je v zadnjem desetletju doživelo pravo revolucijo. Poleg klasične kemoterapije zdravniki danes opravijo gensko profiliranje tumorja. Pri nekadilcih z adenokarcinomom namreč pogosto odkrijejo specifične genske spremembe, ki jih je mogoče zelo učinkovito zdraviti s tarčnimi zdravili v obliki tablet ali z imunoterapijo, kar ima bistveno manj stranskih učinkov kot klasična kemoterapija.
Teden dni
V Vatikanu kljub resnosti diagnoze ohranjajo optimizem, ki ga narekuje sam papež. Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin je novinarjem ob robu srečanja v Rimu povedal, da je s papežem govoril dan pred operacijo.
»Slišati je bil zelo miren. Sveti oče je resnično velik zgled,« je dejal. »Skrbi me, saj česa takšnega zagotovo nisem pričakoval, toda hvala bogu so bolezen odkrili hitro.«
Podobno je za italijanski časnik La Repubblica spregovoril kardinal Marcello Semeraro, prefekt dikasterija za zadeve svetnikov, ki je priznal, da ga je novica popolnoma presenetila, vendar poudaril, da bi moral svet slediti »tonu, s katerim je zadevo predstavil papež sam«.
Papež Leon XIV. naj bi v bolnišnici Gemelli ostal približno teden dni, vse njegove javne avdience pa so odpovedane najmanj do 20. oktobra. Pod vprašajem je zdaj predvsem njegova enajstdnevna apostolska pot v Urugvaj, Argentino in Peru, načrtovana med 6. in 17. novembrom. Tam je pred izvolitvijo na sedež svetega Petra desetletja deloval kot misijonar in škof. Čeprav je papež ob napovedi operacije dejal, da namerava v Južno Ameriko vsekakor odpotovati, bodo imeli končno besedo njegovi zdravniki in rezultati analize bezgavk v prihodnjih dneh.
