Z izkoriščanjem programov zvestobe v ladijskih igralnicah vse več potnikov krmari po svetovnih oceanih za manj denarja, kot bi odšteli za najemnino povprečnega stanovanja. Najnovejši trend tako imenovanih stalnih potnikov na križarkah razkriva vrzel v promocijskih modelih ladjarjev, ki jo najbolj zviti uspešno unovčujejo za dolgoročno bivanje na morju.

Zakonca Libby in njen mož že tri leta neprekinjeno živita na ladjah za križarjenje, njuni dnevni stroški pa znašajo zgolj 33 ameriških dolarjev na osebo. Strategija ne temelji na iskanju poceni aranžmajev v zadnjem trenutku, temveč na sistemu kompenzacij in brezplačnih ugodnosti, ki jih ladijske igralnice tradicionalno ponujajo za ohranjanje prometa.

Par se je pred tremi leti na ladjo podal s proračunom v višini 2000 dolarjev. S premišljenim recikliranjem tega denarja skozi igralne avtomate in mize sta dosegla status, ki jima odpira vrata do brezplačnih plovb. Njuna trenutna finančna obveznost obsega samo še obvezne pristaniške pristojbine, državne davke in 200 dolarjev varščine. Slednja se po vkrcanju pretvori v igralniško dobroimetje, s katerim ponovno vstopita v sistem in ohranjata aktivnost, ki jo algoritmi igralnice nagrajujejo, je poročal nemški portal Focus.

Finančno breme teh brezplačnih potovanj sicer ne nosi matična ladjarska družba, temveč koncesionarji igralnic na krovu.

Kakovost nastanitve je neposredno vezana na obseg ustvarjenega igralniškega prometa. Sistem temelji na točkovanju. Približno 9000 zbranih točk v obdobju enega tedna običajno zadošča za brezplačno nadgradnjo v kabino z balkonom. Najbolj aktivnim igralcem sistem dodeli celo prestižne apartmaje in do 500 dolarjev dodatnega igralniškega dobroimetja na plovbo.

Kljub temu algoritem še ni povsem razvozlan. Potniki občasno zberejo dovolj točk za luksuzno nastanitev, vendar zaradi neznanih internih kvot ali prezasedenosti pristanejo v osnovnih notranjih kabinah brez oken.

Finančno breme teh brezplačnih potovanj sicer ne nosi matična ladjarska družba, temveč koncesionarji igralnic na krovu. Njihov poslovni model  predvideva, da bo  večina potnikov dolgoročno izgubila bistveno več denarja, kot znaša tržna vrednost samega križarjenja. 

Strokovnjaki iz industrije opozarjajo, da tovrstni življenjski slog vendarle zahteva tudi izjemno finančno disciplino. Zaradi vse večje priljubljenosti teh vrzeli pa operaterji že uvajajo strožje omejitve. Nekatera podjetja so preoblikovala svoje programe zvestobe in omejila rezervacije na največ deset zaporednih plovb na posameznika, s čimer poskušajo zmanjšati število potnikov, ki križarke uporabljajo kot stalno bivališče.

Priporočamo