Čeprav so police naših veleblagovnic in lokalnih trgovin danes bogato založene z raznovrstnimi eksotičnimi sadeži z vseh celin, se zdi, da pomelo pri nas še vedno velja za precejšnje odkritje, ki se rado izmuzne vsakodnevni nakupovalni rutini. Ne dobimo ga namreč ravno v vsaki manjši trgovini za vogalom, ko pa na tržnici ali v večjem nakupovalnem centru vendarle naletimo nanj, v hipu pritegne našo pozornost. Svojo prisotnost naznanja predvsem z izjemno, skorajda impozantno velikostjo, zaradi katere se običajni agrumi ob njem zdijo kot drobceni palčki. Pomelo je namreč največji citrus na svetu.
Zgodovina pomela je globoko in neločljivo zakoreninjena v bujnih tropskih in subtropskih predelih Jugovzhodne Azije. Njegova prvotna domovina zajema obsežna območja Malezije, Indonezije in južne Kitajske, kjer raste prosto v naravi ob rečnih bregovih in v vlažnih dolinah. Tamkajšnje prebivalstvo ga goji in uživa že tisočletja, pri čemer so bile njegove osvežilne lastnosti hitro prepoznane in visoko cenjene. Na Kitajskem, kjer pisni viri dokazujejo njegovo uporabo in kultivacijo že od 1. stoletja pred našim štetjem, ima pomelo izjemno močan kulturni in duhovni pomen.
Tradicionalno se uživa in podarja predvsem v času praznovanja lunarnega kitajskega novega leta, saj po starodavnih prepričanjih velja za mogočnega prinašalca sreče, obilja in družinskega blagostanja. Z azijske celine se je pomelo nato prek razvejanih trgovskih poti počasi širilo naprej po svetu. V 17. stoletju ga je britanski pomorski kapitan Shaddock prinesel na Karibsko otočje, natančneje na otok Barbados, zaradi česar se je sadež v nekaterih zahodnih kulturah dolga leta imenoval kar shaddock. Evropa ga je spoznavala veliko pozneje, sprva zgolj kot botanično zanimivost v ogrevanih rastlinjakih premožnih aristokratov, preden je končno našlo pot do vsakdanjih potrošnikov.
Pri razpravi o pomelu pride med ljubitelji sadja pogosto do popolne zmede, saj ga ljudje na prvi pogled zamenjujejo z grenivko ali pa zmotno mislijo, da je pomelo nastalo z umetnim križanjem drugih citrusov. Resnica je z botaničnega vidika popolnoma obrnjena in nadvse zanimiva. Pomelo, strokovno poimenovano Citrus maxima, je namreč ena od zgolj štirih izvirnih, popolnoma izvornih vrst citrusov na našem planetu. Te štiri »čiste« in nespremenjene vrste, iz katerih so z naravnim ali umetnim križanjem nastali prav vsi drugi poznani agrumi, so poleg pomela še citronata, mandarina in redka papeda. Pomelo torej ni bilo križano z nobenim drugim sadežem, temveč je ponosni genetski prednik mnogih vrst sadja, ki jih uživamo danes.
Težji je, boljši je
Ko se med nakupovanjem znajdete pred eksotično polico s pomeli, je izbira najboljšega in najbolj zrelega sadeža lahko poseben izziv zaradi njegove izjemno debele lupine, ki skriva dragoceno notranjost pred našimi očmi. Najpomembnejše zlato pravilo pri izbiri kakovostnega pomela je preverjanje njegove teže. Najboljši sadež za uživanje mora biti glede na svojo vizualno velikost v rokah izjemno težak.
Večja teža nedvoumno nakazuje, da ima izbrani sadež tanjšo belo kožico in veliko več sočnega mesa, polnega sokov, medtem ko bo nenavadno lahek sadež verjetno vseboval predvsem debelo spužvasto kožo. Lupina resnično dobrega pomela mora biti izrazito čvrsta in gladka na dotik, nekoliko bleščeča in napeta, barva zunanjosti pa se lahko povsem normalno giblje vse od bledo zelene do tople svetlo rumene. Izogibajte se le sadežem z zelo mehkimi in udrtimi lisami ali močno nagubano kožo na dnu, saj to pomeni, da se je sadež začel od znotraj sušiti in starati. Zrelo, okusno in kakovostno pomelo bo že skozi debelo lupino intenzivno oddajalo zelo nežen prepoznaven sladek cvetlično-citrusni vonj, ki dobesedno vabi k pokušnji.
Bogat vir vitamina C
Zdravilne vrednosti pomela so naravnost impresivne in nedvomno predstavljajo odličen, prepričljiv razlog, zakaj bi morali ta sadež bolj redno vključevati v svoj uravnotežen jedilnik. Kot večina drugih citrusov je tudi pomelo izjemno bogat naravni vir vitamina C. En sam povprečno velik sadež lahko z lahkoto telesu zagotovi celo večdnevno priporočeno količino tega nepogrešljivega vitamina, ki je ključen za stalno krepitev imunskega sistema, spodbujanje naravne tvorbe kolagena za mladostno kožo in pospeševanje celjenja tkiv. Prav tako se ponaša z visoko vsebnostjo močnih antioksidantov, predvsem različnih flavonoidov, ki v telesu izjemno učinkovito nevtralizirajo nevarne proste radikale in s tem dokazano pomagajo zmanjševati tveganje nastanka kroničnih bolezni ter učinkovito upočasnjujejo neželene procese prezgodnjega staranja celic.
Sadež je izredno bogat tudi s kalijem, mineralom, ki je nujno potreben za naravno uravnavanje krvnega tlaka in pravilno delovanje srčne mišice, ter s prehranskimi vlakninami, ki skrbijo za redno prebavo in zagotavljajo dolgotrajen občutek sitosti po obroku. Strokovnjaki za prehrano ga še posebno toplo priporočajo osebam, ki želijo naravno okrepiti svojo odpornost v času prehladov, posameznikom z zmerno povišanim krvnim tlakom ter vsem, ki aktivno skrbijo za zdravo telesno težo, saj ima sadež izredno nizko kalorično vrednost, telo pa prijetno nasiti.
Vendar pa je ob vseh koristih pri uživanju potrebna tudi določena mera zdravstvene previdnosti. Pomelo namreč vsebuje specifične naravne spojine, imenovane furanokumarini, ki so prisotne tudi v grenivki. Te snovi lahko v človeškem telesu zelo resno vplivajo na presnovo določenih zdravil v jetrih, kar še zlasti velja za zdravila, namenjena zniževanju holesterola v krvi, imenovana statini, in nekatere specifične skupine zdravil za zdravljenje srca in ožilja.
Kako ga uporabimo v kuhinji?
Ko raziskujemo kulinarične vrednosti pomela in njegovo uporabo v kuhinji, se pred nami odpre povsem nov svet ustvarjalnih in osvežilnih možnosti. Njegova priprava se vedno začne z nekoliko specifičnim, a preprostim lupljenjem. Z ostrim nožem je treba najprej odrezati zgornji del sadeža in nato večkrat zarezati navpično vzdolž celotne lupine, globoko skozi tisto debelo plast belega spužvastega tkiva. Nato to debelo lupino preprosto olupimo in povlečemo stran. Najbolj ključen korak pri pripravi, ki ga resnično ne smete nikoli izpustiti, je natančna in popolna odstranitev vseh grenkih in trdih polprozornih membran, ki obdajajo posamezne krhlje, saj se meso pomela uživa popolnoma čisto. Ko uspešno izluščite čudovite in čvrste mešičke sadnega mesa, ga lahko uživate samostojno kot izjemno zdrav in hrustljav prigrizek, ki se v nasprotju z običajno pomarančo ne drobi in po rokah ne kaplja tako močno.
V svetu visoke kulinarike in zlasti v tradicionalnih azijskih jedeh pa se pomelo nadvse uspešno uporablja tudi v slanih jedeh, kar ga opazno ločuje od mnogih drugih vrst sadja. Ena najbolj znanih in cenjenih jedi je nedvomno osvežilna tajska solata s pomelom, imenovana yam som-o, kjer se njegovo sladkasto-kiselkasto meso popolnoma harmonično prepleta s pikantnostjo svežega čilija, prijetno slanostjo ribje omake, hrustljavostjo praženih arašidov in sočnimi, kuhanimi kozicami. Pomelo je naravnost odličen tudi kot dodatek k različnim sadnim in zelenjavnim solatam, saj zelo dobro ohrani svojo čvrsto strukturo in se ne spremeni v kašo. Z lahkoto ga zjutraj vmešate v grški jogurt za izdatno hranljiv zajtrk ali ga dodate v zavitke iz riževega papirja, presenetljivo odlično pa se poda tudi k pečeni perutnini in svinjini, saj njegova citrusna svežina popolnoma uravnoteži in prereže bogate okuse mastnega mesa. Z njim lahko vsakdanje jedi resnično dvignete na povsem nov, prefinjen in eksotičen nivo.
