Nova raziskava astronomov temelji na opazovanju sedmih eksoplanetov s teleskopi v Čilu in na Havajih in nakazuje, da imajo nekateri od teh magnetna polja, pomembno značilnost, ki je prisotna v šestih od osmih planetov v našem osončju.
Gre za nevidno polje sile, ki ga ustvarja gibanje elektroprevodnega materiala globoko v notranjosti planeta v kombinaciji z vrtenjem planeta. Čeprav nobeden od teh plinastih planetov zunaj našega osončja ni takšen, da bi lahko omogočal življenje, pa je magnetno polje eden od dejavnikov na planetih, kot je Zemlja, ki je dejavnik pri tem, da je planet primeren za življenje.
Opazovani eksoplaneti krožijo okoli svoje zelo bližnje in vroče zvezde, pri čemer je ena stran stalno obrnjena proti zvezdi, druga pa nenehno stran od nje, podobno kot Luna Zemlji ves čas kaže isto stran. Takšne vrste planeti se imenujejo "vroči Jupiter", ker so primerljive velikosti in imajo podobno sestavo kot največji planet v našem osončju, a imajo veliko višjo temperaturo.
Zaradi bližine gostiteljskim zvezdam so temperature atmosfere na "dnevni" strani eksoplanetov, ki so obrnjene proti zvezdam, peklensko visoke. Vsi ti planeti so namreč svojim zvezdam bližje, kot je na primer Merkur blizu Soncu. Prav tako na teh planetih močni vetrovi pihajo z vroče "dnevne" strani proti hladni "nočni" strani. Vetrovi lahko dosežejo hitrost do 25.000 kilometrov na uro, kar je več kot na Jupitru.
Ker ima večina planetov v našem osončju magnetno polje, astronomi pravijo, da ni presenetljivo, da jih imajo tudi eksoplaneti, vendar so se doslej težko dokopali do prepričljivih dokazov.
Magnetno polje na Jupitru je največje in najmočnejše v našem osončju, medtem ko imajo eksoplaneti primerljivo magnetno polje s preostalimi planeti v osončju, to so poleg Zemlje in Jupitra še Merkur, Saturn, Uran in Neptun. Venera in Mars sta brez magnetnega polja. Nekoč davno ga je imela tudi Luna.