V določenih primerih je nizek krvni tlak lahko povsem blag, ne povzroča težav, je neškodljiv in ga zlahka vrnemo v normalo. V drugih situacijah je lahko precej resen, saj organe prikrajša za kisik in v hujših primerih privede celo do smrti. Prav tako lahko povzroči simptome, ki znatno vplivajo na kakovost življenja. Kdaj nas torej mora nizek krvni tlak skrbeti?
Krvni tlak je merilo sile, s katero srce črpa kri po telesu. Kot splošno vodilo velja, da je normalen krvni tlak tisti, ki je nižji od 120/80 mm Hg (milimetrov živega srebra). Za visok krvni tlak se šteje tisti, ki je enak ali višji od 140/90 mm Hg, medtem ko se nizek krvni tlak opredeljuje kot tisti, ki je enak ali nižji od 90/60 mm Hg.
Kronično nizek krvni tlak brez simptomov skoraj nikoli ni skrb vzbujajoč. Vendar pa lahko nekatera resna obolenja povzročijo, da tlak postane nevarno nizek, pri čemer obstaja precejšnje tveganje, da telo ne bo prejelo dovolj kisika. Akutni vzroki za nizek krvni tlak oziroma hipotenzijo so lahko smrtno nevarni in vključujejo izgubo krvi zaradi krvavitve, ekstremne spremembe telesne temperature, sepso, hudo dehidracijo zaradi bruhanja ali driske ter toplotni udar. Na drugi strani pa kronični vzroki za nizek krvni tlak vključujejo nosečnost, upočasnjen srčni utrip, srčno popuščanje, jemanje določenih zdravil in anevrizme. Nekatere osebe imajo po naravi blažjo obliko hipotenzije, in če ob tem nimajo motečih simptomov ali kakšne druge osnovne bolezni, nimajo razloga za skrb ter ne potrebujejo zdravljenja.
Utrujenost, omotica vrtoglavica …
Simptomi nizkega krvnega tlaka se od človeka do človeka razlikujejo. Nekateri ljudje jih sploh ne čutijo, medtem ko se drugi lahko počutijo zelo slabo. Običajno ti simptomi obsegajo utrujenost, omotico in vrtoglavico, slabost, depresijo, izgubo zavesti, motnje vida ter hitro in plitvo dihanje. Če se ob nizkem krvnem tlaku ponavljajo vrtoglavice, omedlevice, težko dihanje in omotica, je vse to lahko znak, da oseba potrebuje zdravniški pregled. Akutnejši in resnejši simptomi, kot so na primer tisti pri sepsi ali alergijski reakciji, zahtevajo nujno zdravniško pomoč, saj lahko hitro napredujejo v cirkulatorni šok in nevarno nizek krvni tlak, ki je lahko tudi usoden.
Kronično nizek krvni tlak običajno ne vzbuja veliko skrbi, saj se ob dobrem počutju ni treba obremenjevati z nizkimi številkami. Vseeno pa je lahko nevaren, odvisno od vzroka, splošnega zdravstvenega stanja in resnosti hipotenzije. Glede zdravljenja lahko zdravnik, odvisno od dejavnikov, kot sta starost in vrsta nizkega krvnega tlaka, priporoči prilagoditev prehrane, spremembe življenjskega sloga ali uporabo zdravil. Če nizek krvni tlak povzroči nezadostno prekrvavitev telesnih organov, ti začnejo odpovedovati, kar lahko v hudih situacijah privede do šoka in usodnega konca. Prav zaradi tega je nujen reden nadzor krvnega tlaka v domačem okolju.
