Diete niso izum sodobnega časa, čeprav se danes v tem kontekstu najpogosteje razume omejevanje hrane z namenom hujšanja. Sama beseda dieta izvira iz starogrške besede diaita, ki s hujšanjem sicer ni imela veliko opraviti, saj je pomenila način življenja ali življenjski slog. Že v antičnem svetu so dokumentirali okrog petnajst različnih prehranskih navad, povezanih z dietami, v srednjem veku in renesansi pa je dieta že postala del filozofije dolgega življenja. Leta 1558 je beneški plemič Luigi Cornaro izdal knjigo Kako živeti sto let: Razprave o treznem življenju. Cornago, sicer znan kot hud razuzdanec v smislu jedače in pijače, se je pri štiridesetih, ko so ga izdali zdravje in kilogrami, javno pokesal in začel zatrjevati, da je za zdravo življenje treba omejiti porcije hrane na tristo do štiristo gramov na dan, popitega vina pa na štiri decilitre. Sicer ni doživel sto, temveč »le« 98 let, ampak njegova terapija je še danes hudo aktualna, njegova knjiga v fotokopiranih ali žepnih verzijah pa še vedno v obtoku tudi na najbolj čislanih prodajnih knjižnih platformah.
Debeli iz časa industrijske revolucije
O dietah kot o strogo shujševalnih metodah se je začelo govoriti šele v 19. stoletju, ko je industrijska revolucija med vsemi novostmi prinesla še dostop do bolj poceni hrane, sladkorja in bele moke. Prvič v zgodovini, če odmislimo požrtije tistih bolj plemenite krvi, je bilo tako mogoče, da so preveč pojedli tudi tisti, ki niso imeli veliko denarja. Se je pa zato s tem začela pojavljati nova težava – odvečna teža. Ampak nič lažjega. Leta 1825 je francoski gastronom Jean Brillat-Savarin v knjigi Fiziologija okusa predstavil prvo dieto z nizkim vnosom ogljikovih hidratov v telo (low-carb diet). Nekoliko kasneje pa je leta 1863 angleški pogrebnik William Banting izdal pamflet Pismo o debelosti (Letter on corpulence), v katerem je opisal, kako je s pomočjo diete z malo ogljikovimi hidrati izgubil 35 kilogramov. Knjiga je postala neverjetna uspešnica in doživela več ponatisov že v nekaj letih, tako da se je tovrstni način hujšanja razširil po vsej Evropi in ZDA.
V zgodnjem 20. stoletju so shujševalne diete postale še del znanstvenega in komercialnega vidika. Natanko leta 1920 je ameriška zdravnica Lulu Hunt Peters popularizirala štetje kalorij, najrazličnejši zdravstveni nasveti glede prehranjevanja pa so se spremenili v industrijo z najrazličnejšimi izdelki v obliki knjig, tablet, aparatov in programov, ki so obljubljali takojšnje in čudežne rezultate. Ena prvih množičnih diet, povezanih s filmsko industrijo in mitom o popolnem telesu, se je prav tako začela v tem času. Dieta z grenivko ali hollywoodska dieta, kot se je je prav tako prijelo ime, se je pojavila približno v dvajsetih letih, v času vzpona hollywoodske filmske industrije, zapovedovala pa je eno grenivko po vsakem obroku, saj naj bi encimi v njej stopili vse maščobe, pri čemer je bilo obvezno jesti veliko beljakovin in maščob ter niti grama sladkorja in škroba. Najprej se je širila kot neuradni prehranski nasvet, nato pa je v tridesetih in petdesetih postala medijski fenomen, češ da se pred začetkom snemanj vse najlepše igralke, od Ave Gardner do Marilyn Monroe, ravnajo po njenih načelih. Podobno je bilo z dieto z limonado (master cleanse), ki jo je bilo treba za čiščenje telesa in hujšanje piti z javorovim sirupom in kajenskim poprom, ali pa dieto z zeljno juho, ki je postala modni hit v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Pri tej shujševalni kuri, ki naj bi trajala sedem ali deset dni, se lahko poje neomejeno količino zeljne juhe, stroga omejitev velja za vsa druga živila, končni rezultat pa naj bi bilo popolno telo, olajšano za 4,5 kilograma odvečne teže.
Nova revolucija – veliko maščob in nič škroba
Največji razmah so shujševalne diete doživele v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja s tako imenovano nizkomaščobno revolucijo (low-fat diete) in znamenito Atkinsovo dieto, imenovano po zdravniku Robertu Atkinsu in njegovi knjigi Atkinsova nova dietna revolucija iz leta 1992, ki temelji na visokem vnosu beljakovin in maščob ter čim nižjem ali celo ničnem vnosu ogljikovih hidratov, cilj pa je, da telo preide v stanje, v katerem začne kot glavni vir energije uporabljati maščobe namesto sladkorjev, kar pripelje do izgube odvečnih kilogramov. Dieta je postala izredno moderna predvsem v devetdesetih letih in začetku tega stoletja, in to predvsem zato, ker je obljubljala hujšanje brez strogega omejevanja količine hrane in pretiranega gibanja, hkrati pa je sprožila tudi veliko razprav v okviru prehranske znanosti, saj so različni strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem, opozarjali na pomen uravnotežene prehrane. Atkinsu je seveda sledilo na stotine najrazličnejših modrecev, ki so našli svojo shujševalno tržno nišo, pri čemer so imeli ključno vlogo mediji in družbena omrežja, ki so visokobeljakovinskim jedem, »keto« sladicam in mastnim zrezkom začeli pripisovati čudežne učinke. Keto ali ketogena dieta z obveznim vnosom manj kot petdeset gramov ogljikovih hidratov na dan je ena prvih diet, ki je eksplodirala na instagramu, glavne zvezde pa so bile maslene kave, avokadovi toasti brez kruha in sladice brez ogljikovih hidratov. Ključnik #keto je dosegel milijarde ogledov, vplival pa je tudi na živilsko industrijo, ki je začela proizvajati keto kruh, keto čokolade in keto prigrizke.
Občasno postenje (intermittent fasting) je še ena novodobna pogruntavščina, ki je postala globalni fenomen med pandemijo. Ključ te diete ni v tem, s čim se kdo prehranjuje, temveč kdaj, zato je priporočljivo hrano metati vase na primer le med dvanajsto in dvajseto uro. Trenutno je največ govora o mesni dieti, ki je doživela več kot pet minut slave med letoma 2018 in 2020 na tiktoku, nato pa se ekspresno razširila prek družbenih omrežij in je bila še lani eden najbolj rastočih prehranjevalno shujševalnih trendov. V okviru te diete se sme jesti izključno hrano živalskega izvora, torej meso, ribe, jajca, maslo, a nič zelenjave, sadja, žit ali sladkorja. Ena izmed shujševalnih diet v krasnem novem svetu je še dieta, ki zapoveduje vnos ogromno beljakovin (protein maxing diet), pri vsakem obroku naj bi popolnega telesa željan zemljan ali zemljanka zaužila vsaj 30 do 50 gramov beljakovin v obliki mesa, jajc, jogurta, sirotke ali stročnic. Obstaja pa še kup precej nenavadnih, če ne celo odbitih in s hujšanjem povezanih procesov, kot so uživanje velikih količin živil z nizko energijsko gostoto in visoko vsebnostjo vode, a z malo kalorijami (volumetrics), krompirjeva dieta, pri kateri se uživa skoraj izključno samo krompir, dieta z visokim vnosom vlaknin za zdravje črevesja in sitost (fibermaxxing), levja dieta, ki je še bolj restriktivna različica mesojede diete, saj smeš jesti samo meso prežvekovalcev, brez mlečnih izdelkov, jajc, sadja, zelenjave ali drugih živalskih proizvodov, pa fižolova dieta z dvema obrokoma fižola na dan.
