»Samo električnega ne,« je bil še nedavno slovenski refleksen odziv, ko je govor nanesel na avtomobile. Zato bo marsikoga presenetilo, da je bil junija najbolje prodajani avto v Sloveniji Teslin model 3. Prodali so jih 485. Najbližji zasledovalec je bil clio s 301 prodanim primerkom. To niti ni prvi mesec tekočega leta, ko je tesla najbolje prodajani avtomobil v Sloveniji. To se je zgodilo že marca. Takrat so prodali 352 modelov 3.
Zanimanje za električne avtomobile je v Sloveniji letos torej močno naraslo. Lani je bilo pri nas registriranih 6419 novih električnih osebnih avtomobilov. Do konca leta je še daleč, pa smo letos že presegli številko 6000. S tem so električni avtomobili prehiteli prodajo v Sloveniji izredno priljubljenih dizelašev. Če 100-odstotno električnim avtomobilom dodamo še priključne hibride in prave hibride (ne zgolj blage hibride), govorimo že o številkah nad 10.000. Izključno bencinskih avtomobilov smo v istem obdobju prodali nekaj več kot 17.000.
K dobri prodaji prispevajo tudi privlačne cene, ki jih promovirajo prodajalci. Ker vsebujejo že všteto subvencijo, pa bi nepozornega kupca znalo nepričakovano udariti po žepu.
Mnogi subvencije ne bodo dobili
Zaradi dobre prodaje električnih avtomobilov namreč znova zmanjkuje sredstev za subvencijo nakupa, čeprav so bila razpisana šele pred kratkim. Borzen, ki izvaja poziv za subvencije, ocenjuje, da bodo trenutna sredstva porabljena že v drugi polovici meseca. Novica zna še posebej razburiti kupce, ki so svojega električnega konjička že naročili, a še čakajo na dobavo.
Če bo dobavljen po izteku sredstev, se bodo morali namreč obrisati pod nosom za zajetno vsoto denarja. Številni so jo verjetno vračunali v strošek nakupa in jih bo konec subvencioniranja finančno močno udaril po žepu. Slabe volje bodo zlasti kupci tesel. Če bi avto naročili danes, bi vam ga podjetje dobavilo šele novembra ali decembra. Takrat pa bo za uveljavljanje subvencije iz tega razpisa že davno prepozno.
Verjetnost, da bodo lahko uveljavljali subvencijo, je bila sicer majhna že ob razpisu novega paketa subvencij. Borzen, ki izvaja poziv za subvencije, je novega razpisal 12. maja letos. Na voljo pa je imel omejeno količino denarja. Tudi zato, ker se je evropsko financiranje subvencij v okviru načrta za okrevanje in odpornost izteklo z majem.
Novemu razpisu ne kaže dobro
Na podlagi načrta za okrevanje in odpornost so med letoma 2024 in 2026 za subvencioniranje električnih vozil v Sloveniji namenili 43,9 milijona evrov. Sredstva so tako dolgo trajala, ker je bilo zanimanje za električne avtomobile dolgo relativno skromno. Trenutni paket subvencij se bo iztekel, ko bo porabljenih 25,6 milijona evrov za fizične osebe in osem milijonov evrov za osebe, ki izvajajo gospodarsko dejavnost. Na poziv, objavljen 12. maja letos, je medtem v le nekaj mesecih že prišlo 3105 vlog fizičnih oseb za skupno 19,58 milijona evrov subvencij in 1125 vlog oseb, ki izvajajo gospodarsko dejavnost, za skupno 6,39 milijona evrov subvencij, kažejo podatki Borzena.
Kdor upa, da bo država zagotovila nova sredstva za subvencioniranje nakupa električnih vozil, zna biti na trnih. »Evropska sredstva so predstavljala velik delež javnih sredstev za subvencioniranje nakupa e-vozil, odsotnost evropskih virov pa bo v prihodnje terjala zagotovitev izključno nacionalnih virov. Ti so zelo omejeni, kar zahteva skrbno načrtovanje ter zagotavljanje smotrne in učinkovite porabe javnih sredstev,« pravijo na ministrstvu za infrastrukturo.
Veliko je odvisno zlasti od novega odloka o programu porabe sredstev podnebnega sklada. Slednjega naj bi vlada obravnavala jeseni. Ministrstvo medtem pojasnjuje, da bi na morebitni novi poziv za subvencije sicer lahko prijavili tudi električna vozila, kupljena pred objavo poziva. Vendar je pogoj, da poziv sploh bo. Velik del javnosti je do subvencij za drage avtomobile namreč že dolgo kritičen.
Ob vsem tem pa se poraja vprašanje, ali bi konec subvencij pomenil tudi konec povečanega interesa za nakup električnih avtomobilov v Sloveniji. Na podlagi podatkov je razvidno, da sama subvencija ni bila dovolj za občutno povečanje zanimanja. To je naraslo šele, ko so se pojavile negotovosti na trgu fosilnih goriv ob ameriško-izraelskem napadu na Iran in zaprtju Hormuške ožine. Je pa res, da se z izgubo subvencije spremeni tudi ta pragmatični izračun.
