Grška skupnost v Carigradu je bila leta 1955 številna in gospodarsko pomembna. V mestu je takrat živelo približno 100.000 Grkov, večinoma iz trgovskih družin. Njihov položaj pa se je začel slabšati zaradi vse močnejšega turškega nacionalizma in napetosti, povezanih s Ciprom.
Turški premier Adnan Menderes je skušal pridobiti podporo konservativnega dela prebivalstva, hkrati pa so naraščale napetosti med Grčijo in Turčijo. Grško prebivalstvo Carigrada je postalo priročna tarča za preusmerjanje nezadovoljstva, piše Greek Reporter.
Povod za nasilje
Neposredni povod za pogrom je bila eksplozija bombe pri turškem konzulatu v Solunu septembra 1955. Konzulat je bil v hiši, kjer se je rodil ustanovitelj sodobne Turčije Mustafa Kemal Atatürk.
Turški mediji so poročali, da so za eksplozijo odgovorni Grki, čeprav je bil zaradi napada pozneje aretiran turški uslužbenec konzulata Oktay Engin. Eksplozija je povzročila le manjšo škodo na oknih stavbe, vendar so turški časopisi dogodek močno napihnili in objavili tudi ponarejene fotografije.
Istega popoldneva so se na carigrajskem trgu Taksim začele množične demonstracije.
Množično uničevanje grškega premoženja
Okoli 17. ure se je približno 50.000 ljudi usmerilo proti grškim trgovinam in drugim objektom v četrti Pera. Nasilje in ropanje sta trajali do jutra 7. septembra, ko je posredovala vojska.
Po navedbah članka so bili številni udeleženci pripeljani iz drugih delov Male Azije. Za prevoz naj bi uporabili okoli 4000 taksijev, mestne oblasti pa naj bi na različne lokacije poslale tovornjake, naložene s sekirami, lopatami, palicami, krampi, kladivi, železnimi drogovi in posodami z bencinom.
Množice so napadale trgovine, domove in cerkve. Nasilje ni bilo omejeno samo na Grke, saj so bili napadeni tudi objekti Armencev in Judov.
Prišlo je tudi do spolnega nasilja. Po navedbah članka je bilo ubitih 16 Grkov, 32 pa jih je bilo huje ranjenih. Posiljenih naj bi bilo najmanj 12 Grkinj, nasilje pa naj bi prizadelo tudi moške.
Nasilje se je razširilo tudi v Izmir. Turški nacionalisti so 7. septembra zažgali grški paviljon na mednarodnem sejmu v mestu, nato pa uničili tudi novo zgrajeno cerkev Agia Fotini.
Uničenih na tisoče objektov
Pogrom je povzročil ogromno materialno škodo. Uničenih ali poškodovanih naj bi bilo 4348 trgovin, 110 hotelov, 27 lekarn, 23 šol, 21 tovarn, 73 cerkva in približno 1000 grških domov.
Mednarodne organizacije so takrat škodo ocenile na približno 150 milijonov dolarjev, medtem ko jo je grška vlada ocenila na okoli 500 milijonov dolarjev.
Nasilje je povzročilo množično izseljevanje. Strah in gospodarsko uničenje sta številne Grke prisilila, da so zapustili Carigrad in odšli v Grčijo. Od približno 100.000 Grkov, ki so v mestu živeli leta 1955, jih danes tam ostaja le še okoli 2000.
Zahod zaradi Turčije molčal
Grška vlada je skušala na nasilje opozoriti mednarodno javnost, vendar je bil odziv omejen. Združene države in Velika Britanija niso želele močneje pritisniti na Turčijo, ki je bila v času hladne vojne pomembna zaveznica Zahoda in članica Nata.
Po navedbah članka je Svetovni svet cerkva od Turčije zahteval pojasnila zaradi uničenja velikega števila pravoslavnih cerkva v Carigradu.
Pogrom je tako postal ena ključnih prelomnic v zgodovini grške skupnosti v Carigradu. Nasilje 6. in 7. septembra 1955 je skupaj z nadaljnjimi diskriminacijskimi ukrepi močno pospešilo izseljevanje Grkov in skoraj uničilo nekoč številno in vplivno skupnost.
