Vsako leto 15. septembra zaznamujemo svetovni dan ozaveščanja o limfomu. Ta dan je posvečen širjenju znanja o tej obliki raka in izražanju podpore bolnikom ter njihovim bližnjim. Ozaveščanje je nadvse pomembno, saj zgodnje prepoznavanje simptomov bistveno izboljša možnosti za uspešno zdravljenje.

V številkah

Več kot 80

različnih podtipov limfoma so do danes odkrili strokovnjaki in raziskovalci.

1 milijon

ljudi po vsem svetu trenutno živi z diagnozo limfoma.

Več kot 50 %

vseh ugotovljenih krvnih rakov po svetu predstavljajo prav limfomi.

Okoli 1000

novih diagnoz te bolezni je vsak dan postavljenih po svetu.

500 do 600

bezgavk, ki delujejo kot nekakšni »filtri«, je razporejenih po celotnem človeškem telesu.

75 %

bolnikov s hodgkinovim limfomom se danes lahko popolnoma pozdravi.

8 %

celotne telesne teže odraslega človeka predstavlja kri.

7000 in 25.000

belih krvničk (levkocitov) je v samo eni kapljici zdrave krvi, kar je ključno pri boju z okužbami.

120 dni

živi in kroži po telesu rdeča krvnička, preden odmre in jo telo nadomesti z novo.

Več kot 90 %

primerov otečenih bezgavk je posledica nenevarnih okužb (kot so angine in prehladi) in ne limfoma.

Kaj natančno je limfom? Gre za vrsto krvnega raka, ki nastane v limfnem sistemu – ključnem delu našega imunskega sistema, ki nas ščiti pred okužbami. Pri limfomu se bele krvne celice (limfociti) začnejo nenadzorovano deliti in se najpogosteje kopičijo v bezgavkah ali drugih organih. Poznamo dve glavni vrsti: hodgkinov in nehodgkinov limfom, znotraj katerih pa obstaja več deset različnih podtipov. Nehodgkinov limfom je približno 6-krat pogostejši od hodgkinovega limfoma. Simptomi, kot so neboleče otečene bezgavke, nepojasnjena utrujenost, povišana temperatura in nočno potenje, so pogosto neizraziti. Zato jih pogosto zamenjamo za blažje bolezni. Svetovni dan nas tako opominja: bodimo pozorni na svoje telo in ob dolgotrajnih spremembah pravočasno obiščimo zdravnika. 

 

Priporočamo