Ella se ne spomni, kdaj je ponoči začela stiskati zobe, spomni pa se neznosnih bolečin v čeljusti in glavi ter opozorila, da so njeni kočniki začeli izginjati. Strokovnjaki opažajo, da je ta težava, znana kot bruksizem, vse pogostejša, glavni vzrok pa naj bi bil stres sodobnega življenja.
»Imela sem hude bolečine. Oblika mojega obraza se je spreminjala in obstajala je nevarnost, da se mi zlomijo zobje. Vedela sem, da moram nekaj ukreniti,« pripoveduje 31-letnica. Ugotovili so ji bruksizem, motnjo, ki povzroča redno in pogosto močno stiskanje zob. Pravi, da ji je nedavno zdravljenje nedvomno spremenilo življenje.
Škripanje z zobmi prizadene na milijone ljudi. Nekatere študije kažejo, da ima to težavo skoraj vsak četrti posameznik, vendar se mnogi tega ne zavedajo, dokler se ne pojavijo simptomi. Po podatkih Britanskega zobozdravniškega združenja obstajajo dokazi, da postaja škripanje z zobmi vse bolj razširjeno, čeprav natančnih številk ni. Več zobozdravnikov je za BBC izrazilo zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila mladih, ki se spopadajo z zobozdravstvenimi težavami zaradi nenehnega stiskanja zob.
Stres kot glavni sprožilec
»Vsekakor je v porastu,« pravi dr. Aditi Desai, predsednica Britanskega združenja za zobozdravstveno in spalno medicino. »In to sploh ni presenetljivo, če pomislimo, kako stresno je lahko življenje danes.« Raziskave kažejo, da je večina primerov škripanja z zobmi posledica stresa. Zakaj torej naše čeljusti nosijo breme vsakdanjega življenja in kaj lahko storimo glede tega?
Bruksizem je splošen izraz, ki združuje štiri različne gibe čeljusti: stiskanje, škripanje, napenjanje in potiskanje zob. Nekateri to počnejo podnevi, drugi ponoči. Mnogi se svojega početja sploh ne zavedajo, medtem ko drugi stiskajo zobe tako močno, da lahko prebudijo partnerja v postelji in uničijo celo zaščitne opornice. Znaki, na katere morate biti pozorni, so obrabljeni, zlomljeni ali sploščeni zobje, jutranji glavoboli ali bolečine v obrazu, otrdelost čeljusti, motnje spanja in povečana občutljivost zob.
Travma in stres lahko telo spravita v stanje boja ali bega. V tem primeru se pospeši srčni utrip, sprošča se adrenalin in mišice se napnejo. Ker sta čeljust in živčni sistem tesno povezana prek glavnih lobanjskih živcev, se naše mišice sprožijo in začnemo stiskati ter škripati z zobmi. Psihoterapevt Rahi Popat pojasnjuje: »Če to počnemo ponoči, je to način, da naše telo sprosti nekaj stresa in napetosti, ki smo ju morda čutili čez dan.«
Iskanje vzroka in možne rešitve
Specialistka za zobe in spanje dr. Aditi Desai poudarja, da je poleg zdravljenja simptomov, na primer z ustno opornico, enako pomembno najti vzrok za škripanje z zobmi. »Zobozdravniki pogosto predpišejo opornico, ne da bi preverili vzrok. Ključnega pomena je, da se upoštevajo resna osnovna stanja, kot je obstruktivna apneja v spanju,« pravi. Pri apneji pride do zapore dihalnih poti, zato lahko bolnik škripa z zobmi, da bi sprostil oviro in znova zadihal.
Profesor Frank Lobbezoo, eden vodilnih raziskovalcev na tem področju, pojasnjuje, da bruksizem ni vedno le negativen. »To je zelo dober primer, kako vas lahko škripanje z zobmi ohranja pri življenju,« pravi. Pojasnjuje, da je gibanje čeljustnih mišic pomembno tudi za proizvodnjo sline, kar čisti usta, ščiti zobe in je ključno za prebavo. Nekatere raziskave celo kažejo, da lahko žvečenje pomaga pri kognitivnih funkcijah, saj spodbuja pretok krvi v možgane.
Kljub temu pa lahko škripanje z zobmi povzroči kronično bolečino, ki močno vpliva na vsakdanje življenje.
Kako se torej najbolje spopasti s to težavo?
Med priporočili so nočna ustna opornica za zaščito zob, naprave za ohranjanje odprtih dihalnih poti, če je težava povezana z apnejo, fizioterapija in pogovorne terapije, kot je kognitivno-vedenjska terapija. Pomagajo tudi spremembe življenjskega sloga za zmanjšanje stresa, kot so telovadba, manj alkohola, opustitev kajenja in bolj zdrava prehrana.