Po dolgem in napornem dnevu se večina izmed nas najraje zlekne v posteljo, ugasne luči in v popolni tišini še zadnjič pred spanjem preveri dogajanje na družbenih omrežjih ali prebere najnovejše novice. To neskončno in na videz povsem sproščujoče drsanje po svetlečem zaslonu pametnega telefona se zdi kot idealen način za umiritev misli in pobeg od vsakodnevnega stresa. A kot v zadnjem času redno opozarjajo tudi največji nemški mediji, kot je priljubljeni portal Bild, ta navada postaja resna grožnja javnemu zdravju. To večerno početje namreč ne prinaša prave sprostitve, temveč v naših možganih sproži uničujoč biološki proces, zaradi katerega se naš center za spomin med spanjem popolnoma zruši in dobesedno izbriše pomembne dogodke tistega dne.
Da bi razumeli, zakaj je pametni telefon v postelji tako zelo uničujoč, ne smemo več ugibati, temveč moramo prisluhniti dognanjem vodilnih svetovnih nevrologov. Tik pred spanjem bi se moral naš živčni sistem namreč počasi umirjati, mi pa ga z brskanjem po spletu izpostavimo brutalnemu informacijskemu napadu.
Nevarnost informacijske preobremenitve
Za razumevanje resnosti te tehnološke pasti je ključno delo uglednega nemškega nevroznanstvenika in psihiatra, profesorja doktorja Manfreda Spitzerja, ki je v medicino dejansko uvedel in populariziral termin »digitalna demenca«.
Spitzer v svojih odmevnih raziskavah in knjigah ostro opozarja, da z nenehnim in nepremišljenim drsanjem med kratkimi videoposnetki ter udarnimi naslovi svoje možgane v le nekaj minutah bombardiramo z več tisoč popolnoma nepovezanimi informacijami. Naš kognitivni sistem mora vsak ta droben dražljaj vsaj za delček sekunde obdelati in ovrednotiti, kar zahteva izjemno veliko mentalne energije. Namesto da bi se naši možgani pripravljali na nujno nočno regeneracijo, jih s to intenzivno digitalno stimulacijo prisilimo v stanje skrajne budnosti. Ta masovna informacijska preobremenitev povzroči, da se v našem kratkoročnem spominu ustvari nepredstavljiva gneča povsem neuporabnih »smeti«, s katerimi se morajo naši nevroni nato ukvarjati vso noč.
Modra svetloba
Prava katastrofa za naše kognitivne sposobnosti pa nastopi šele, ko končno ugasnemo zaslon in zapremo oči. Kot pojasnjujejo vodilni raziskovalci spanca, močna modra svetloba, ki jo oddajajo naši telefoni, grobo in umetno zavre izločanje melatonina, glavnega spalnega hormona, kar drastično upočasni naš prehod v fazo globokega spanca. Prav v tej fazi pa naš možganski center za spomin, imenovan hipokampus, opravlja svoje najbolj kritično delo, saj mora vse pomembne dnevne dogodke in nova znanja iz kratkoročnega varno prekopirati v naš dolgoročni spomin. Ker so naši možgani zaradi večernega brskanja preobremenjeni s tisočimi nepomembnimi dražljaji z interneta in ker je naš globoki spanec zaradi modre svetlobe močno okrnjen, se ta občutljiv sistem preprosto zruši. Možgani po besedah nevrologov ne zmorejo več ločiti pomembnega od nepomembnega, zato preprosto ne shranijo ključnih dogodkov vašega dneva, temveč jih v kaosu preobremenjenosti za vedno izbrišejo.
Pot v kronično utrujenost in pozabljivost
Zaradi te nevarne večerne rutine se vsako jutro zbudimo z možgani, ki ponoči niso opravili svojega nujnega biološkega čiščenja informacij. Ljudje, ki pred spanjem redno uporabljajo pametne telefone, vse pogosteje poročajo o simptomih, ki po mnenju doktorja Spitzerja srhljivo spominjajo na zgodnje faze prave demence. Postajajo izjemno raztreseni, sredi stavka izgubijo rdečo nit pogovora, redno pozabljajo na pomembne sestanke in se soočajo s hudo, kronično utrujenostjo. Ta stalna kognitivna megla drastično vpliva na našo vsakodnevno produktivnost in čustveno stabilnost. Zdravniki in psihiatri zato ostro in brezkompromisno svetujejo, da bi morala biti spalnica absolutno območje brez kakršnihkoli digitalnih zaslonov. Edina prava pot do bistrega uma in ohranitve spomina je, da pametni telefon odložite v drug prostor vsaj eno uro pred spanjem, svoje možgane pa raje umirite s prebiranjem klasične tiskane knjige.
