Ameriška akademija za pediatrijo in Ameriška akademija za medicino spanja najstnikom priporočata, naj vsako noč spijo od osem do deset ur. Vendar pa, kot poroča CNN, nova raziskava ugotavlja, da več kot polovica mladostnikov v Združenih državah Amerike ob šolskih večerih med deseto uro zvečer in šesto uro zjutraj preživi na telefonu uro ali več.
Pomanjkanje spanca
Poleg tega je več kot polovica najstnikov telefone uporabljala sredi noči, natančneje med polnočjo in četrto uro zjutraj, je ob objavi raziskave opozoril vodja študije Jason M. Nagata, izredni profesor za pediatrijo na Kalifornijski univerzi v San Franciscu.
Nagata je s sodelavci analiziral podatke obsežne študije o kognitivnem razvoju mladostniških možganov. Ti podatki jasno kažejo, kako navade najstnikov pri uporabi telefonov in nekatere vsebine, ki jih spremljajo, kratijo njihov nočni spanec.
Čeprav raziskava ne povezuje neposredno nočne uporabe telefonov s škodljivimi posledicami, so že prejšnje študije dokazale, da motnje spanja negativno vplivajo na mladostnike.
"Ker jim telefoni odžirajo čas za spanje, najstniki težko spijo dovolj dolgo. To pa, kot vemo že vrsto let, močno vpliva na njihovo vedenje čez dan," je za CNN povedala dr. Mary A. Carskadon, profesorica psihiatrije in človeškega vedenja na Univerzi Brown, ki pri študiji ni sodelovala.
Kognitivne sposobnosti in spomin
Strokovnjaki ugotavljajo, da lahko pomanjkanje spanca na ljudi vpliva na različne načine. Pri najstnikih, ki so v obdobju intenzivnega telesnega in možganskega razvoja, so posledice neprespanosti še toliko hujše.
Kadar telo ni dovolj spočito, se kognitivne funkcije poslabšajo. Možgani takrat veliko težje urejajo in si zapomnijo informacije, ki so jih prejeli čez dan.
Zaradi slabega spanca ljudje tudi težje obvladujejo svoja čustva. V študiji iz leta 2013 je skupina zdravih mladostnikov, starih med 14 in 17 let, sodelovala v tri tedne trajajočem poskusu. Prvi teden so spali običajno dolžino, drugi teden so jim spanec omejili na le šest ur in pol na noč, zadnji teden pa so spet spali zdravo količino časa, in sicer deset ur na noč.
Sodelujoči so ocenili, da so bili v tednu, ko so spali manj, opazno bolj tesnobni, jezni, zmedeni in utrujeni kot takrat, ko so spali dovolj. Tako mladostniki kot njihovi starši so v tem obdobju opazili tudi več razdražljivosti in slabše obvladovanje čustev.
Samomorilne misli
"Manj ko najstnik spi, bolj postaja razdražljiv," je za CNN dejala Carskadonova. "Vsak starš vam bo potrdil, da je to povsem samoumevna ugotovitev." Pri bolj ranljivih mladostnikih lahko pomanjkanje spanca resno ogrozi celo njihovo duševno zdravje. Neprespani otroci so po ugotovitvah prejšnjih raziskav bolj izpostavljeni tveganju za pojav simptomov depresije in tesnobe. Carskadonova je dodala, da so lahko mladostniki zaradi pomanjkanja spanca bolj nagnjeni k samomorilnim mislim, samopoškodovanju in tveganemu vedenju.
Mladostniki so pred zasloni največ časa namenili aplikacijam za družbena omrežja, zabavo, igranje iger, klepet in poslušanje glasbe, ugotavlja raziskava. Največ časa, v povprečju 33 minut vsako noč, pa so preživeli na platformah, kot so youtube, instagram in tiktok. Carskadonova je za CNN opozorila, da večina teh aplikacij od uporabnika zahteva aktivno sodelovanje, kar še dodatno moti spanec. "Ko bi morali iti spat, se mora telo umiriti, te aplikacije pa vas namesto tega vznemirijo in vam dvignejo raven budnosti, zato potem veliko težje zaspite," je pojasnila.
Pozno nočno brskanje po telefonu zamakne odhod v posteljo, a strokovnjaki opozarjajo, da lahko spanec čez vso noč motijo tudi zvoki, vibracije in svetloba obvestil. Poleg tega se hitro izoblikuje navada, da človek takoj, ko se prebudi, pograbi telefon.
Rešitev je v družinskem dogovoru
Uporaba telefonov sredi noči ni težava, s katero bi se morali najstniki spopadati sami. Carskadonova je poudarila, da morajo starši pomagati otrokom oblikovati bolj zdrave navade.
Starši morajo z lastnim vedenjem pokazati zgled svojim najstnikom. Ker gre za izziv celotne družine, bo otroke težko omejiti, če enaka pravila ne bodo dosledno veljala za vse družinske člane. "Ključno je, da starši sami pokažejo, kako zdravo uporabljati zaslone," je dejala Carskadonova.
Strokovnjaki svetujejo, naj družine v hiši določijo območja brez zaslonov in dele dneva, ko naprav ne uporablja nihče. Prav tako je smiselno postaviti jasne časovne omejitve za uporabo naprav. Odličen način za kratkočasenje so skupne aktivnosti brez zaslonov, saj z njimi zapolnimo čas, ki bi ga sicer preživeli na telefonih.
Priporočljivo je tudi, da telefoni in druge naprave ponoči ne ostajajo v spalnicah. Carskadonova predlaga celo uporabo "družinske medijske skrinjice", v katero člani gospodinjstva zvečer zaklenejo svoje naprave in se tako od njih tudi fizično ločijo. "To ni le težava najstnikov, ampak gre za izziv celotne družine," je zaključila Carskadonova.
