Če bi pred desetimi leti vprašali ljudi, kaj je kreatin, bi ga večina povezala z bodybuilderji in športniki. Danes ga uživajo rekreativci, starejši za ohranjanje mišične mase, nekateri celo za podporo delovanju možganov. Zdaj pa nova raziskava odpira še eno presenetljivo področje: morda bi lahko imel pomembno vlogo tudi v boju proti raku.
Raziskovalci z Univerze Kalifornija v Los Angelesu (UCLA) so ugotovili, da kreatin ne vpliva le na mišice, temveč tudi na ključne celice imunskega sistema, ki organizirajo napad na rakave celice. Če bodo ugotovitve potrjene tudi pri ljudeh, bi lahko priljubljeni prehranski dodatek nekoč postal del sodobnih imunoterapij.
Kaj sploh je kreatin?
Kreatin je naravna spojina, ki jo telo proizvaja v jetrih in ledvicah, najdemo pa ga tudi v mesu in ribah. Njegova glavna naloga je shranjevanje in hitro sproščanje energije v celicah. Zaradi tega ga športniki uporabljajo za izboljšanje zmogljivosti, moči in regeneracije.
V zadnjih letih pa znanstveniki odkrivajo, da kreatin ni pomemben le za mišice. Pomaga tudi celicam z visokimi energijskimi potrebami, med katere sodijo možganske in imunske celice.
Nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji iScience, se je osredotočila na dendritične celice. To so glavne antigen-predstavitvene celice in ključne za pravilno delovanje imunskega sistema v človeškem telesu, saj prepoznajo nevarnost, zajamejo delce tumorja in nato aktivirajo T-celice, ki dejansko uničujejo rakave celice. Raziskovalci so ugotovili, da dendritične celice v tumorjih močno povečajo vnos kreatina. Ko so jim to sposobnost odvzeli, so postale manj učinkovite, slabše so preživele in manj uspešno aktivirale T-celice.
Ko pa so raziskovalci mišim z melanomom dodajali kreatin, se je zgodilo nasprotno. Tumorji so rasli počasneje, v njih pa se je povečalo število aktivnih dendritičnih celic. Kreatin je izboljšal tudi delovanje človeških dendritičnih celic v laboratorijskih pogojih.
Zakaj je to pomembno? Današnje imunoterapije pogosto ciljajo predvsem na T-celice. Te terapije so revolucionarne, vendar pomagajo le delu bolnikov. Po ocenah strokovnjakov se nanje odzove približno 20 do 40 odstotkov pacientov.
Če bi uspeli okrepiti tudi dendritične celice, ki usmerjajo celoten imunski odziv, bi lahko povečali učinkovitost zdravljenja pri večjem številu bolnikov. Prav zato raziskovalci govorijo o kreatinu kot o potencialnem pomočniku prihodnjih imunoterapij.
Profesorica Lili Yang, vodja raziskave, poudarja, da kreatin ne podpira le celic, ki neposredno napadajo raka, temveč celotno imunsko mrežo, ki vodi protitumorski odziv.
Raziskovalci niso prvič prišli do takšne ugotovitve. Ista raziskovalna skupina je že leta 2019 pokazala, da kreatin pomaga tudi T-celicam, ki neposredno uničujejo rakave celice. Takrat so ugotovili, da je kreatin za te celice nekakšna dodatna baterija, ki jim omogoča delovanje v energijsko izčrpanem okolju tumorja. Pri miših je dodajanje kreatina izboljšalo sposobnost imunskega sistema za zatiranje rasti tumorjev.
Nova raziskava pa je zdaj pokazala, da kreatin deluje na več ravneh imunskega sistema, ne le na eni.
Raziskovanja še ni konec
Kljub zanimivim dognanjem, se raziskovalno delo o vlogi kreatina s tem ni končalo. Pomembno je poudariti, da so bili vsi dosedanji poskusi opravljeni na miših in v laboratoriju in dokazov, da bi jemanje kreatina pri ljudeh preprečevalo raka ali izboljšalo izide zdravljenja, še ni. Raziskovalci zato poudarjajo, da na podlagi teh rezultatov ni mogoče dajati zdravstvenih priporočil.
Naslednji korak bodo klinične raziskave pri bolnikih, kjer bodo preverili, ali bi kreatin lahko izboljšal učinkovitost imunoterapije.
