Dan se je začel aktivno. Ob 9. uri so se pohodniki podali na čezmejni vodeni pohod po kraških poteh, kjer so med kamnitimi zidovi, gmajno in razgledi, ki segajo vse do morja, začutili utrip pokrajine. A pravi vrhunec dneva se je začel ob 11. uri, ko se je po osrednjem prizorišču pri nekdanji šoli razširil vonj po jedeh iz divjih špargljev. Prvi obiskovalci so že takrat zasedli mize, klepetali z domačini in opazovali živahno dogajanje, ki je iz minute v minuto postajalo intenzivnejše, tudi s pestro ponudbo in bogatim programom.
Okusi Krasa in zgodbe ljudi
Divji šparglji, simbol pomladi na Krasu, so bili tudi letos glavna zvezda. Na stojnicah so brestovske gospodinje pripravile kar 38 različnih jedi – od klasične kraške frtalje s panceto do rižot, testenin in pit ter drznejših interpretacij, kot so sladice in celo sladoled iz divjih špargljev. Posebno pozornost je pritegnila frtalja, za katero so organizatorji porabili kar 1500 jajc. Marija Ferfolja je v smehu razkrila osnovo recepta, a hkrati poudarila, da skrivnost ostaja v občutku in izkušnjah, ki se prenašajo iz generacije v generacijo.
Obiskovalci so lahko uživali tudi v drugih kraških dobrotah – od ročno narezanega pršuta, za katerega je poskrbel Janez Jazbec, do lokalnih vin in penin.
Vinar Dušan Rebula je poudaril, da se šparglji odlično ujemajo s teranom, tistim, ki imajo raje belo vino, pa je predlagal vitovsko ali pa penino, ki jo sam prideluje. Njegova prisotnost na dogodku od samega začetka kaže na tesno povezanost lokalnih pridelovalcev in skupnosti. Prav ta povezanost daje šparglijadi posebno vrednost – to ni le kulinarična izkušnja, temveč tudi predstavitev ljudi, ki stojijo za okusi.
Dogodek ima globoke korenine. Ivan Filipčič, eden od pobudnikov, se spominja začetkov leta 2008, ko so želeli pripraviti nekaj za krajane. Šparglji so bili od nekdaj cenjeni – nekoč so jih domačini prodajali v Italijo in si z njimi ustvarjali zaslužek. Danes pa predstavljajo simbol identitete kraške pokrajine.
Vido Antonič, eden glavnih organizatorjev, je poudaril, da jih je letošnji obisk prijetno presenetil. Kljub številnim prireditvam drugod so se ljudje odločili za Brestovico, kar potrjuje kakovost in prepoznavnost dogodka. Ob tem je omenil še jesenske prireditve, ki jih društvo tradicionalno organizira, in povabil obiskovalce, naj se vrnejo takrat.
Energija, ki povezuje generacije
Organizacija dogodka zahteva ogromno dela, kar potrjuje tudi družina Krošelj: Slavko, Zvonka in vnukinja Staša. Njihov prispevek se začne že dan prej. »Moja naloga je bila nabrati šparglje, jih očistiti, nato pa sta mi dekleti zaupali pripravo žolce,« je povedal Slavko. Skupaj z ženo veljata za najstarejša člana Turističnega društva Brest. Ob tem je sogovornik tudi priznal, da so letos šparglji nekoliko drobnejši, kar pomeni več truda pri nabiranju, a volje ne zmanjka. Takšna predanost je temelj dogodka, ki ga obiskovalci začutijo na vsakem koraku. Tudi Marjana Lavrič, ki si je stojnico delila s Cvetko Antonič z njoki in kremno špargljevo juho ter z Ines Putica s fokačo z divjimi šparglji, je poudarila, da je šparglijada, podobno pa tudi jesenski pohod po sledeh soške fronte, odraz povezanosti celotne skupnosti. »Koliko priprav in dogovarjanja je bilo v ozadju današnjega dne,« je povedala Lavričeva in pokazala na zaslužne gospodinje pa tudi na dogajanje zunaj, na prostem.
Dogajanje je popestril bogat srečelov, za katerega je Andrej Cej skoraj mesec dni zbiral nagrade. Veliko zanimanja je pritegnilo več kot 450 dobitkov in glavna nagrada – kosilnica. Ljudje so z veseljem kupovali srečke, predvsem zaradi občutka, da sodelujejo v nečem skupnem.
Posebno energijo so dogodku dali nastopajoči. Lokalni glasbeniki so ustvarili sproščeno vzdušje, vrhunec pa je bil nastop plesne skupine Be Funky iz Komna. Skupina upokojenk, med katerimi najstarejša šteje 85 let, je s svojo energijo navdušila občinstvo in prejela glasen aplavz.
Med obiskovalci je bila tudi Ana Sodnik, kraljica terana, ki pa tokrat ni bila v ospredju kot vinska ambasadorka, temveč kot gasilka PGD Komen. Povedala je, da tudi sama doma pogosto pripravlja jedi iz špargljev, predvsem juhe in omake, pri čemer ji veliko pomeni znanje, ki ga je dobila od svoje mame. Takšne zgodbe dodatno potrjujejo, da šparglijada ni le enodnevni dogodek, temveč del širše tradicije in načina življenja.
Ob koncu dneva je bilo jasno, da Br'stovska šparglijada presega okvire običajne prireditve. Je prostor srečevanja, izmenjave znanja in ohranjanja dediščine. Ko so se stojnice počasi praznile in so se zadnji obiskovalci odpravljali domov, je v zraku ostal občutek zadovoljstva – in obljuba, da se prihodnje leto vrnejo.
