Ko je passat leta 1973 prvič zapeljal na ceste, ni bil le še en nov model v ponudbi znamke Volkswagen. Bil je strateški preobrat. Tako rekoč nov veter. Nemški velikan je bil ujet v zastarelo tehnično paradigmo z zračno hlajenimi motorji zadaj, medtem ko je preostanek industrije že prešel na sodobnejšo arhitekturo s spredaj nameščenim motorjem in pogonom na sprednji kolesi. Passat je bil eden prvih jasnih znakov, da se v Wolfsburgu poslavljajo od preteklosti in jadrajo v novo obdobje.
Ta preobrat ni nastal kar tako. Po prevzemu podjetij NSU in Auto Union je Volkswagen dobil dostop do naprednejših tehničnih rešitev, ki so jih razvijali pri Audiju. Tudi sicer je passat nastal na osnovi audija 80. Vseeno tehnologija ni bila edina pomembna sestavina avtomobila. Še bolj pomembna je bila očitna sprememba miselnosti v podjetju. Da je bila pravilna, so potrdili tudi drugi avtomobili, ki so v naslednjih letih dobili imena po vetrovih – golf in scirocco leta 1974, polo leta 1975 in jetta leta 1979.
Pet vrat mu je pristajalo
Velik pečat na prvi generaciji passata je pustil Giorgetto Giugiaro, ki je oblikoval avtomobil v skladu z načeli funkcionalnega modernizma. Prvi passat (B1) je zaznamovala čista, skoraj asketska oblika: ravne linije, velika steklena površina in poudarek na uporabnosti. V času, ko so nekateri proizvajalci še vedno eksperimentirali z okrasjem in kromom, je passat deloval racionalno in tehnično iskreno. Zelo nemško in protestantsko. Kar je ironično, saj ga je zasnoval Italijan, ob tem pa vnuk slikarja katoliških cerkvenih fresk.
Sprva je bil passat na voljo kot dvo- in štirivratna limuzina s stopničastim zadkom, ki pa je imela pod položnim steklom le manjši, klasičen pokrov prtljažnika. Šele dobro leto kasneje so se ponudbi pridružile prave kombilimuzinske različice s tremi ali petimi vrati, kjer se je z zadnjim pokrovom vred dvignilo tudi steklo. To je pomenilo bistveno lažji dostop do prtljažnika in takoj je postalo jasno, da gre za odlično kombinacijo. Kmalu zatem je zapeljal na ceste še karavan (variant), ki je postal ena ključnih različic.
Jasna filozofija
Prav praktičnost – velik prtljažnik, dobra preglednost zaradi tankih stebričkov in učinkovita izraba prostora – je hitro nagovorila družine, obrtnike in poslovne uporabnike. Notranjost je sledila isti filozofiji: pregledna armaturna plošča, logična razporeditev stikal in materiali, ki so bili bolj robustni kot prestižni.
Pogonska paleta prve generacije je obsegala štirivaljne bencinske motorje s prostorninami od 1,3 do 1,6 litra. Moči so se gibale približno med 55 in 85 konjev. Čeprav številke niso bile impresivne, je bila kombinacija nizke mase, sprednjega pogona in uravnoteženega podvozja dovolj za suvereno in predvidljivo vožnjo. Passat ni hotel biti športnik. Povsem zadovoljen je bil z vlogo zanesljivega vsakodnevnega in uporabnega avtomobila. Pravzaprav je bil to njegov največji adut.
Druga generacija (B2) je še izpopolnila glavne passatove vrline. Prinesla je še več prostora in robustnejšo zasnovo. Tretja generacija (B3) konec osemdesetih je uvedla bolj aerodinamičen pristop brez klasične maske hladilnika, kar je bil za Volkswagen precej drzen oblikovalski odmik. Četrta generacija (B4) je to zasnovo izpopolnila, medtem ko je peta (B5) v poznih devetdesetih pomenila pomemben premik navzgor – tako po kakovosti izdelave kot tehniki, saj se je približala premijskemu razredu in v nekaterih izvedbah uporabljala tudi vzdolžno nameščene motorje.
Sredstvo za prevoz od A do B
Danes smo že pri različici B9, v Evropi pa ga prodajajo le še kot karavana. »Passat je avtomobil – ni vrsta za čakanje niti oglasni premor. Je preprosto sredstvo za prevoz od točke A do točke B, in to nalogo opravlja zares dobro. Pogosto se pojavlja beseda 'dolgočasen', vendar to povsem zgreši bistvo. Pri passatu gre za kompetentnost, prostornost in vrednost, ne za vznemirjenje,« je leta 2015 zapisal britanski avtomobilski novinar Martin Love.
Prav ta racionalnost je skozi desetletja ustvarila tudi zanimiv kulturni kontekst. Passata se je v Nemčiji prijel naziv »službeni avto ljudstva« in celo »kralj službenih avtomobilov« oziroma »Dienstwagen-König«. Še danes ga uporabljajo številni javni uslužbenci, menedžerji in politiki srednjega ranga, ki potrebujejo zanesljivo vozilo, ki ne pritegne preveč pozornosti. To je velik trg, passat pa je posledično tudi četrti najbolje prodajani avtomobil v zgodovini avtomobilizma. Takoj za golfom. Tako ni čudno, da je skozi desetletja ostal simbol srednjega razreda. V tem kontekstu se je avto znašel tudi v slovenski kulturi. Leta 2000 ga je v pesmi o plehkih dekletih ovekovečil tudi trnovski slavček Klemen Klemen.
