Varčna vožnja

Pred naslednjo vožnjo je ponastavil potovalni računalnik in naznanil, da bo porabo spravil pod šest litrov. Liza ga je spomnila, da že zamujata, toda Željko je speljal tako počasi, da ju je prehitel celo mestni avtobus. »Zakaj ne voziš, kot se spodobi?« ga je vprašala. »Vsak močnejši pritisk na plin je denar skozi izpušno cev.« Za njima je nekdo potrobil. »Vidiš, kako so ljudje živčni,« je rekel Željko. »Potem se pa čudijo, koliko jim avto porabi.« Čez nekaj minut je izključil klimatsko napravo. V avtomobilu je postajalo vse bolj vroče, zato je Liza odprla okno. »Zapri okno!« »Saj se bova skuhala.« »Odprto okno poveča zračni upor.« »Tudi pri štiridesetih kilometrih na uro?« »Fizika velja pri vseh hitrostih.« Nato je ugasnil še radio. »Kaj ima radio s porabo?« »Elektrika ne nastane sama od sebe.« Pred njima je na semaforju gorela zelena luč. Željko je umaknil nogo s plina in avtomobil se je začel počasi ustavljati. »K vragu, kaj se greš? Zelena je,« je rekla Liza. »Če zdaj pospešim, bom moral čez sto metrov zavirati. Zaviranje je izgubljena energija.« Do križišča sta prispela ravno v trenutku, ko se je prižgala rdeča. »Odlično si izračunal, bravo.« »Semafor ni pravilno nastavljen.« Po pol ure vožnje je potovalni računalnik pokazal 5,9 litra. Željko je zadovoljno prikimal. »Evo. Treba je samo znati.« Tedaj se je prižgala lučka za gorivo. »Ustavi na naslednji črpalki,« je rekla Liza. Željko je pogledal ceno na tabli in odpeljal mimo. »Tri cente dražje je kot na drugi strani mesta.« »Koliko pa bova s tem prihranila?« »Ne gre samo za znesek. Gre za princip.«