V dneh, ko je pričujoča številka Nedeljskega aktualna, naša država praznuje, je praznovala ali pa bo praznovala, odvisno, na kateri dan tole prebirate, 35. rojstni dan. Poleg tega in seveda še številnih drugih reči pa letos mineva 35 let tudi od konca proizvodnje oziroma zaprtja tovarne legendarnega vzhodnonemškega proizvajalca avtomobilov Wartburga. Ki je bil za nameček takrat, ko je ugasnil, prav tako star – 35 let. Kar pomeni tudi, da od začetka proizvodnje avtomobilov v kraju Eisenach, nad katerim na 410 metrov visoki vzpetini stoji grad Wartburg, po katerem so tovarna in avtomobili tudi dobili ime, letos mineva število let, ki je dvakratnik števila 35 – 70.
No, ni bil pa to tudi začetek avtomobilske industrije v Eisenachu, saj je tam že davnega leta 1898 nastala tovarna vozil Automobilwerk Eisenach, ki je med drugim izdelovala nekakšno kočijo z motorjem wartburg-motorwagen. Dvosedo vozilo z verižnim pogonom in 0,8-litrskim motorjem je dosegalo hitrost 40 kilometrov na uro. Natanko tri desetletja kasneje je tovarno kupila znamka BMW, nato so v njej kmalu začeli izdelovati vse za potrebe vojske, po drugi svetovni vojni pa kakšnih deset let niso vedeli, kaj bi z njo, saj so stroji v sklopu vojne reparacije romali v Sovjetsko zvezo.
A ker so se želeli tudi v Vzhodni Nemčiji voziti, so leta 1956 postavili znamko Wartburg in zagnali proizvodnjo prvega avtomobila wartburg 311. Sledilo je še nekaj modelov, največji korak naprej pa so naredili leta 1966, ko je luč sveta ugledal model 353, ki ga še danes poznamo kot tako imenovanega »pravega wartburga«. Zaznamovali so ga škatlasta karoserija in trivaljni dvotaktni motor z vsega sedmimi pomični sestavnimi deli, na voljo je bil tudi v karavanski različici, a le do največ 90 končanih vozil na dan, kolikor jih je prihajajo s tekočih trakov, je bilo veliko premalo, da bi lahko ustrezno pokrili potrebe različnih trgov. Avtomobile so namreč skušali prodajati tudi zunaj Vzhodne Nemčije, nekaj so jih izvažali v Zahodno Nemčijo, najboljši odjemalci pa so bili Poljaki in Madžari.
Desetega aprila 1991 je tekoče trakove v Eisenachu zapustil zadnji wartburg 353 in za mnoge delavce se je takrat porušil svet. Zadnji direktor tovarne Wolfram Liedke se je še leta kasneje spominjal: »To je bil eden mojih najbolj žalostnih trenutkov v karieri. Delavci so me izžvižgali, pa čeprav sem se sam v sebi boril z enakimi mislimi kot oni. Domov sem odšel, kot bi bil omamljen, vsega se niti ne spomnim več dobro.« A mnogo delavcev ni vedelo, da je bil ravno on eden od tistih, ki je ključno pomagal, da je vse skupaj takrat prevzel Opel in v novi tovarni v Eisenachu vzpostavil proizvodnjo takratne vectre, mnogo delavcev iz Wartburga pa je zaradi tega obdržalo svojo službo. Med njimi tudi Monika Heining, ki je bila ob dnevu zaprtja tovarne stara 42 let, delala pa je kot skladiščnica. »Seveda pa sem morala protestirati, zato sva s sodelavko na črno tkanino s kredo napisali ime tovarne in datum. Sprva se mi je namreč podrl svet. Bila sem premlada za upokojitev in prestara za ponovni začetek, na srečo pa nas je veliko potem dobilo delo pri Oplu, pri katerem sem delala še 15 let,« je povedala leta kasneje.
Od leta 1956 do leta 1991 so po ocenah zgodovinarjev skupno sicer izdelali med 1,6 in 1,8 milijona wartburgov, od tega kar 1,2 milijona primerkov modela 353. Dandanes pa je ime Wartburg znova bolj kot z avtomobili povezano z mogočnim gradom, ki je sicer tudi pod Unsecovo zaščito.
