Kitajske, japonske, tajske, vietnamske, indijske in korejske restavracije najdemo praktično v vseh večjih slovenskih mestih. Tako kot smo pred desetletji posvojili pico, burek, jufko, hamburger ali kebab, so v zadnjih letih del vsakdanjih malic, kosil in večerij postali tudi suši, ramen, kari, bao ban, pho, pad thai in vrsta drugih azijskih jedi. K popularizaciji azijske hrane v Sloveniji niso pripomogla le vse pogostejša potovanja po Aziji in število turistov, ki od tam hodijo k nam na kratkotrajne obiske, temveč tudi gostinci, ki so azijske okuse prilagodili mladim generacijam.
Med vidnejše predstavnike tega novega vala sodi ekipa verige oziroma franšize Chuty's, ki je v razmeroma kratkem času postala ena najbolj prepoznavnih ponudnic azijskih jedi pri nas z razvejenim gostinskim sistemom na trinajstih lokacijah po vseh večjih trgovskih centrih v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Domžalah in Murski Soboti, na treh Petrolovih črpalkah, ljubljanski glavni tržnici in tržnici v BTC-ju ter v Termah Čatež, s tem, da bedijo še nad lastno centralno kuhinjo in a la carte restavracijo v Ljubljani ter zaščitenimi recepturami, franšizno podružnico pa so odprli še v Beogradu.
Največ naročajo pad thai
»Prva lokacija v centru Ljubljane je bila majhna, vendar je hitro pokazala, da je na slovenskem trgu prostor za drugačen tip hitre prehrane. Street food v sodobnem pomenu besede se je takrat v Sloveniji šele dobro uveljavljal, azijska kuhinja pa je bila pogosto omejena na nekaj že znanih formatov. Chuty's je v ta prostor vstopil z jasnim konceptom: tajski in azijski navdih združiti z okusom, ki bo bližje evropskemu oziroma slovenskemu gostu – manj pekoč, bolj uravnotežen in primeren za širši krog ljudi,« razlaga Tadej Glavan, vodja marketinga pri podjetju Chuty's, ki sta ga leta 2015 odprla Katja in Jure Prosen.
Ideja za to, da bi v Ljubljani odprla azijsko okrepčevalnico, je padla med enim izmed potovanj po Tajski. Kot pravi Glavan, je bil eden ključnih razlogov za razvoj Chuty'sa odločitev, da jedro ponudbe ne bodo samo posamezne jedi, temveč tudi lastne omake. »Prav omake so postale temelj prepoznavnega okusa in celotnega sistema. Recepture so se razvijale več let, tudi v sodelovanju s tajskimi chefi oziroma tajsko kuharico, ki sta jo Katja in Jure spoznala na enem od potovanj po Tajski. Po njej je veriga tudi dobila ime. So pa zavestno prilagojene evropskemu okusu. Nismo želeli ponujati zelo pekoče hrane, ki je značilna za Tajsko, ampak so recepture manj pikantne, bolj uravnotežene in primerne tudi za družine z otroki. Omake so tudi pravno zaščitene oziroma patentirane in predstavljajo ključno intelektualno lastnino podjetja,« pojasnjuje vodja marketinga pri največjem ponudniku azijske kulinarike pri nas.
Ponudba pri Chuty'su pa, ne gleda na tajsko ime, ni povsem tajska, temveč preplet različnih azijskih jedi. Glavne Chuty'sove zvezde so tako japonski udon rezanci in gyoza cmočki (ena najbolj prepoznavnih jedi japonske kuhinje, ki sicer izvira iz Kitajske), pa tajske specialitete, kot so pad thai oziroma pečeni riževi rezanci, pad see ew oziroma praženi rezanci s sojino omako, kari, juha tom yum, pečeni riž z jajcem, pečeni riževi rezanci z jajcem, kitajski spomladanski zavitki in bao bansi ter vietnamski zavitki, za sladkosnede so tukaj še japonski mochiji oziroma sladica iz lepljivega riža. Ponudba sicer ni povsem generična, ampak se jedilniki sestavljajo glede na posamezno lokacijo. Kot ključno stvar Chuty'sova ekipa izpostavlja njihovo željo, da si vsak, ki se pride k njim okrepčat, lahko v živo ogleda, kako mu kuhar pripravlja jed, in ne samo čaka, da mu od nekod prinesejo pripravljeno hrano. »Vse jedi se pripravlja sproti, tudi sestavine so dnevnega izvora, zato se naš delovni dan začne ob dveh ponoči z rezanjem mesa in zelenjave, ki se nato takoj razvozita po vseh poslovalnicah. Nobena sestavina ni starejša od 24 ur in prav nič ni vnaprej pripravljenega in zamrznjenega. Za bolj kompleksne jedi pa vabimo goste v našo restavracijo v Ljubljani,« je še povedal Glavan in dodal, da gostje pri njih največkrat naročajo pad thai. Po njihovih zabeležkah kar tam okrog šestdeset odstotkov lačnih najraje naroči te pražene tajske rezance. In vse jedi, kot zatrjuje sogovornik, so ne glede na lokacijo franšize enake. Tako po načinu priprave in količini porcije kot seveda glede na uporabo sestavin. »Razlika med posameznimi lokacijami je edino v tem, da so v kuhinjah ponekod kuhalniki na plin, drugod pa na elektriko, ker na bencinskih črpalkah in tudi ponekod v večjih trgovskih centrih odprt ogenj nad štedilnikom ni dovoljen. Kvaliteto jedi v posameznih franšizah sproti preverjamo sami, pa tudi s skritimi kupci, tako da vse nepravilnosti rešujemo sproti in hitro,« je še dejal.
Vegansko in brez svinjine
Pri Chuty'su so se pripravili tudi na izbirčne jedce. Tudi na vegane in vegetarijance, čeprav, kot ugotavljajo, je vseh teh le okrog deset odstotkov. »Vse veganske jedi pripravljamo v posebnih vokih, tako da v nobenem primeru ne more priti do stika mesa z zelenjavo,« je Glavan potolažil vse nejeverne vege Tomaže, pa tudi tiste, ki sledijo novim globalnim prehranjevalnim trendom, saj je povedal, da svinjine ni na krožnikih v nobeni franšizni prehranjevalnici. »Svinjino ponujamo le v naši a la carte restavraciji, ker gre trend sodobne kulinarike vedno bolj v smer brez svinjine. Sicer pa tako ali tako največ ljudi naroča jedi s piščancem,« je dejal Glavan in obenem še postregel s podatkom, da se po vsaki jedi prav vsak vok očisti in opere. V ljubljanskem BTC-ju, kjer zaznavajo največji pretok lačnih, so morali v ta namen celo zaposliti pomivalca, ki je zadolžen zgolj za čiščenje tega glavnega kuhinjskega pripomočka.
Pri sestavinah za posamezne jedi, kar je ne gleda na vrsto hrane ali lokacije še posebej moderno izpostavljati, tudi pri Chuty'su kar radi komplicirajo v dobrobit svojih strank, zato prav vse, kar se znajde na krožnikih, kupujejo pri slovenskih podjetjih oziroma dobaviteljih, začimbe, na katerih bazira azijska gastronomija, pa uvažajo sami prek svojega podjetja. »Največja težava je z dobavo jajc. Še sploh zdaj, ko je Perutnina Ptuj opustila proizvodnjo jajc. Mi jih brez franšiznih enot porabimo šestdeset tisoč na mesec, saj skoraj vsaka jed vsebuje jajca. Sicer bi jih lahko dobili tudi iz uvoza, ampak prisegamo na slovensko poreklo,« je o jajčnih izzivih povedal Glavan. Še bolj kot z oskrbo z mesom, zelenjavo in ostalimi pritiklinami za kuharijo se dandanes gostinci spopadajo s pomanjkanjem kadrov. »Glede osebja si pomaga vsaka franšiza sama, s tem, da kuharje izobrazi naša ekipa. Imamo agente v azijskih državah, od koder nam pošiljajo kuharje, ki se potem, ko pridejo sem, izobražujejo z našo ekipo. So pa vsi šolsko izobraženi kuharji,« pojasnjuje Glavan in napoveduje, da se bo število franšiz še povečevalo, saj redno dobivajo ponudbe za odprtje novih lokalov pod njihovo blagovno znamko iz celotne Slovenije.