Novopečeni skrbniki živali pogosto obnemijo od groze. Njihov uhati prijatelj se sredi dnevne sobe nenadoma, povsem brez opozorila, vrže na bok in nepremično obtiči na tleh, kot bi ga zadela kap. Prva misel je seveda panična. Toda preden zgrabite telefon in zavrtite številko dežurne veterinarske ambulante, globoko vdihnite. Ravnokar ste prejeli največji možni kompliment.
V svetu narave so zajci in kunci na samem dnu prehranjevalne verige. Kot tipičen plen so biološko programirani za nenehno opreznost. Tudi ko počivajo, imajo njihove mišice določen tonus, tace so pozicionirane tako, da omogočajo bliskovit pobeg, ušesa pa kot radarski sistemi nadzorujejo okolico in poskušajo zaznati najmanjši šumom. Biti zajec pomeni biti v stalni pripravljenosti na beg, 24 ur na dan.
Prav zaradi te nenehne napetosti je dramatičen met na bok ali celo na hrbet, pri katerem žival popolnoma sprosti vse mišice in razkrije svoj izjemno ranljiv trebušček, dejanje, ki gre proti vsem njenim nagonom.
Ko vaš kunec izvede ta manever v vaši prisotnosti in obtiči v napol zviti, popolnoma mlahavem položaju, vam s tem sporoča nekaj izjemnega. Da se počuti tako varnega, da lahko brez skrbi izklopi svoj radar. Sporoča vam, da lepo skrbite zanj, in je pokazatelj, da žival ob vas ne čuti prav nikakršne grožnje.
Zato naslednjič, ko se bo vaš mali dolgouhec po temeljitem umivanju tačk dobesedno zvrnil na preprogo, namesto panike raje začutite ponos. Vaša dnevna soba je zanj postala popolno zavetje.
Dodatni nasvet: spremljajte ga, ko zaspi po takšnem dejanju. Ker so vedno na preži, zelo pogosto dremajo z napol odprtimi očmi. Če pa vaš ljubljenček ob vas spi tako globoko, da ima oči povsem zaprte, ob tem pa mu zabavno trza nosek in trza tudi s tačkami, kot bi sanjal o begu po travniku, ste dosegli nirvano zajčjega zaupanja. V teh dragocenih trenutkih ga nikar ne budite. Tiho uživajte v dejstvu, da ste uradno postali njegov najljubši človek.
