Ko je junija 2013 sredi napete dražbe dražbene hiše Sotheby's v New Yorku neznani dražitelj na neznanem koncu sveta dvignil slušalko in po telefonu za predmet na dražbi ponudil znesek, ob katerem se gromozanski večini zemljanov zavrti v glavi, med prisotnimi zagotovo ni bilo malo takšnih, ki so pomislili, da so ga nemara narobe slišali. Tisti, ki so dražbo spremljali v živo, so kasneje opisovali celo, kako je dvorana v trenutku utihnila, kot bi kdo iz nje izsesal ves zrak. Znesek je namreč znašal 33,8 milijona dolarjev, predmet pa je bil – preproga. Resda zelo posebna, stara in odlično ohranjena, a vendarle – preproga. Tepih, če želite.
In ne, seveda ni šlo za napako, nihče ni narobe slišal. Do danes neznani kupec je namreč znesek nakazal skorajda nemudoma, opisani trenutek pa ni p omenil le prodaje najdražje preproge v zgodovini, ampak tudi vrnitev enega najskrivnostnejših tekstilnih izdelkov na svetovni oder. Danes je, kot pač večina stvari »mora« biti, splošno znana pod angleškim imenom, Clark Sickle-Leaf Carpet; Clark je priimek njenega dolgoletnega lastnika, Sickle-Leaf je oblika listov, ki so na njej upodobljeni, Carpet pa pomeni preprogo. A njena zgodba se začne veliko prej, preden je nase spet opozorila v modni četrti Manhattna – v perzijskem imperiju 17. stoletja, v katerem je verjetno krasila sobano samega šaha.
Odtenek posušene krvi, pomešane s cimetom
Preproga, ki so jo nekoč imenovali tudi Corcoran Throne Rug (Prestolna preproga Corcoran, po galeriji v Washingtonu, kjer je bila, kot bomo videli v nadaljevanju, shranjena kar nekaj časa), je nastala v zlatem obdobju safavidske dinastije. Čeprav so nekateri sprva menili, da sega v leto 1580, najnovejše raziskave njeno izdelavo torej umeščajo v zgodnje 17. stoletje. In kar je ob pregrešno visoki ceni še posebno zanimivo – njene dimenzije so za kraljeve standarde precej skromne, saj meri natanko 267 krat 196 centimetrov. Je pa res, da je zgolj podatek o velikosti lahko precej zavajajoč. Preproga je bila namreč v danes iranskem mestu Kerman izdelana v zelo zahtevni tehniki »vase«, v nasprotju z večino tovrstnih izdelkov, ki imajo temno modro podlago, pa ima Clark Sickle-Leaf Carpet edinstveno rdeče ozadje, ki ga tekstilni zgodovinarji opisujejo kot odtenek posušene krvi, pomešane s cimetom. Analiza v muzeju Textile Museum v Washingtonu pa je pokazala še, da so uporabili naravna barvila, pri čemer so morali vsako barvo fiksirati s posebno kemično soljo, kar je zahtevalo tedne in tedne dela.
Osnova preproge je sicer bombažna, votek (prečna nit) je iz rdeče svile, gostota vozlov pa je izjemna – na kvadratni decimeter naj bi bilo tako več kot 5000 asimetričnih (perzijskih) vozlov. Kar je prav tako posebnost samo po sebi, saj je večina orientalskih preprog simetričnih od enega konca do drugega. Umetnostni zgodovinar Arthur Upham Pope, ki je preprogo označil kot »enega najbolj izjemnih primerkov perzijskega tkanja preprog«, je bil prepričan, da to ni naključje – preproga naj bi bila namreč tkana tako zato, ker je ležala na dvignjenem odru ob steni. S tega zornega kota je tako opazovalec videl celoten vzorec na način, kot da je šah postavljen točno na sredino veličastnega vrta. In ko že omenjamo šaha – nekateri sodobni raziskovalci menijo, da je preproga prvotno ležala v šahovi palači v Isfahanu na mestu, od koder je vladar opazoval sodišče. Če je to res, je bila torej preproga priča več kot stoletju perzijske politične zgodovine, vključno z obleganjem mesta leta 1722.
Kakor koli, kljub temu da je stara skoraj 400 let, so barve na njej še vedno presenetljivo žive, ko so kasneje strokovnjaki skušali poiskati racionalno razlago za neracionalno visoko ceno, pa so med drugim izpostavili tudi redko ikonografijo. Osrednji motiv so namreč koničasti, nazobčani listi, ki spominjajo na kose srpa, od koder izvira tudi njeno angleško ime (Sickle-Leaf). Na preprogi sta vidni tudi dve vitki cipresi (simbol večnosti v perzijski kulturi), ki se vertikalno dvigata skozi zapleteno mrežo okrasov v obliki palmovega lista in cvetočih trt.
Desetletja zapuščena v skladišču
Svojo »moderno« zgodovino je preproga sicer začela pisati v Parizu. V začetku 20. stoletja jo je v prestolnici mode, natančneje v antikvariatu v ulici Rue de la Paix, kupil William A. Clark, ameriški industrialec in senator iz Montane, znan kot »bakreni kralj«. Clark, ki je veljal za enega najbogatejših Američanov svoje generacije, saj je njegovo premoženje ob smrti doseglo okoli 300 milijonov dolarjev, kar bi bilo danes enako več kot trem milijardam, je preprogo odnesel v svoj razkošni dvorec na Peti aveniji v New Yorku, kjer naj bi nekaj časa kot okras oziroma umetniška slika – visela na steni. Ohranjen je tudi popis njegove zbirke ob smrti leta 1925, v katerem je predmet opisan kot »velika perzijska preproga s srpastimi listi, neprecenljiva«.
Ko je Clark umrl, je svojo ogromno umetniško zbirko – vključno s preprogo – zapustil galeriji Corcoran v Washingtonu. Tam je preproga naslednjih skoraj devet desetletij večinoma preživela v skladiščih, saj se ni povsem ujemala s preostalo zbirko in so jo hranili zaradi njene občutljivosti. Le občasno so jo pokazali javnosti, denimo na razstavi v Sackler Gallery leta 2003, prej pa leta 1931 v Muzeju umetnosti v Philadelphii. A ko se je galerija začela spopadati s finančnimi težavami in so se pred dobrimi 15 leti odločili prodati 25 kosov iz Clarkove zbirke, se je pri vrhu seznama potencialno najdražjih kosov znašla prav preproga. Pri čemer je zanimivo, da so restavratorji, ko so jo pripravljali za dražbo, odkrili tudi droben popravek iz 18. stoletja – nekdo je takrat z nežno roko namreč zamenjal dva poškodovana vozla, kar dokazuje, da so preprogo cenili tudi dolgo po njenem nastanku.
Kakor koli, strokovnjaki so Clark Sickle-Leaf Carpet ocenili na od pet do največ sedem milijonov dolarjev, pri čemer je bila edina, ki si je drznila napovedati višji izkupiček, ena izmed zaposlenih pri Sotheby's, Mary Jo Otsea. »Mislila sem, da bi se lahko prodala za deset ali 15 milijonov dolarjev,« je namreč povedala za Washington Post. »Ko je številka presegla 20 milijonov, so se ljudje začeli ozirati drug proti drugemu, ko je prišla končna ponudba po telefonu, pa je vsem zastal dih.«
Že večkrat omenjena končna cena, ki je z vsemi provizijami sicer narasla celo na več kot 43 milijonov dolarjev, je naposled pomenila tudi, da je za več kot štirikrat presegla prejšnji rekord za preprogo, ki ga je aprila 2010 pri Christie's postavila perzijska preproga iz 17. stoletja, katere cena je dosegla 9,6 milijona dolarjev. Clark Sickle-Leaf pa je obenem podrla tudi rekord za kateri koli tekstilni predmet, prodan na dražbi – ta naslov je prej držala koptska tunika iz 4. stoletja. Kot že omenjeno, je kupec do dandanes ostal neimenovan, ugiba pa se, da gre za člana kraljeve družine iz Katarja, ki že ima zbirko perzijskih tekstilij, vredno več sto milijonov dolarjev. Pred kratkim se je šušljalo tudi, da so jo za kratek čas posodili neki neimenovani fundaciji za študij islamske umetnosti, a tega nihče ni hotel uradno potrditi.
