Multidisciplinarni tim strokovnjakov UKC Ljubljana je uspešno zaključil kompleksno zdravljenje nevroendokrinega tumorja trebušne slinavke z metastazami v jetrih. Šlo je za prvo tovrstno obravnavo pri nas, ki je sledila najsodobnejšim svetovnim smernicam, imenovanim »milanski kriteriji«. Zdravljenje 45-letne bolnice je bilo izjemno uspešno, saj po zahtevnih posegih pri njej ni več zaznane bolezni.
Od hudega šoka do upanja na novo življenje
Ko je mlajša bolnica izvedela za težko diagnozo, se je znašla v hudi stiski. »V glavi sem imela samo svoja otroka in se spraševala, ali bom sploh dočakala hčerin maturantski ples,« se spominja pacientka, ki je po prvem šoku bolezen sčasoma sprejela. Po letu dni stabilne bolezni se je odločila izkoristiti vsako možnost, ki bi ji dala priložnost za življenje, ne glede na tveganja. Ob podpori družine in zdravstvenega osebja je v težkih trenutkih ohranila pozitivno naravnanost. »Na vseh oddelkih sem občutila strokovnost, prijaznost, razumevanje in pripravljenost pomagati,« je poudarila in izrazila globoko hvaležnost vsem zaposlenim, še posebej kirurgoma prof. dr. Blažu Trotovšku in doc. dr. Mihi Petriču, ki sta prispevala k njeni poti do ozdravitve.
Dve leti načrtovanja in najsodobnejša robotska kirurgija
Pot do rešitve življenja je bila medicinsko izjemno kompleksna in je trajala kar dve leti. Začela se je s kemoterapijo, na katero se je bolnica dobro odzvala. Sledila sta dva minimalno invazivna robotska kirurška posega, med katerimi so opravili tudi robotsko asistirano odstranitev celotne trebušne slinavke.
»Oba posega sta sama po sebi izjemno zahtevna. Zahtevata skrbno načrtovanje, natančno izvedbo in usklajeno delo številnih strokovnjakov,« je pojasnil doc. dr. Miha Petrič. Minimalno invaziven pristop so kirurgi izbrali z namenom, da bi bolnici omogočili čim hitrejše okrevanje pred ključno zadnjo fazo zdravljenja – presaditvijo jeter. Poseg je potekal brez posebnosti in bolnica se je že tretji dan po operaciji postavila na noge.
Povezanost strokovnjakov premika meje mogočega
V celotnem procesu dolgotrajnega zdravljenja je sodelovalo okoli 50 strokovnjakov z najrazličnejših področij: od kirurgov, onkologov, gastroenterologov in anesteziologov do operacijskih in oddelčnih medicinskih sester, ki so bolnico pripravile na vrnitev v domače okolje. Strokovni tim se je pri načrtovanju zdravljenja posvetoval tudi s svetovno priznanim avtorjem smernic, onkološkim kirurgom prof. dr. Vincenzom Mariom Mazzaferrom iz Milana. Predstojnik Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo, izr. prof. dr. Blaž Trotovšek, je ob tem neverjetnem dosežku slikovito orisal napredek slovenske medicine: »Morda bi ji še pred desetletjem lahko ponudili le paliativno zdravljenje, zdaj pa nam jo je uspelo ozdraviti.« Na uspehih preteklih desetletij UKC Ljubljana zdaj gradi še korak naprej, saj si prizadevajo za vzpostavitev Centra odličnosti za obravnavo nevroendokrinih tumorjev in pridobitev mednarodnega certifikata.