Alpe vsako leto obišče več turistov in to število se zadnja leta giblje okoli 120 milijonov, kar je nekoliko manj kot 10 odstotkov celotnega svetovnega turističnega prometa. Kar milijarda in pol ljudi je namreč lani potovala. Tudi pri nas gorske občine beležijo največ obiska in največje število nočitev, skoraj tretjino.
Če je lani obiskalo Slovenijo sedem milijonov ljudi, ki so ustvarili 17,8 milijona prenočitev, so samo v gorskih občinah zabeležili za 5,5 milijona nočitev, polovico teh na Bledu, v Bohinju in Kranjski Gori. Tuji turisti ustvarijo kar 85 odstotkov vseh nočitev. Julijske Alpe, ki so zadnja leta doživele mednarodni razmah, vsako leto dosegajo skoraj dva milijona obiskov, večinoma med aprilom in oktobrom.
Množičnosti se je na najbolj promoviranih turističnih točkah in krajih nemogoče izogniti, predvsem na višku sezone med 15. julijem in 30. avgustom, pritiski na naravno okolje postajajo temu primerno večji in ponekod preveliki. Kot opozarjajo turistični delavci z območja Julijskih Alp, postaja upravljanje turizma na tem območju največja prioriteta in naloga vseh. Da bo bivanje domačinov kakovostno in da bo prav taka tudi izkušnja gostov ter da bomo naravo ohranili zanamcem. Tudi zato se lahko letos nadejamo nekaj novosti in sprememb, če bomo samo za dan ali pa več dni obiskali območje Julijskih Alp in gore.
Nov prometni režim
Prva in največja sprememba pripada področju mobilnosti. Po tem, ko so postale številne ceste v alpske doline ali na planine plačljive in zaprte z zapornicami, prepovedane za vožnjo z avtomobili, parkirišča pa plačljiva, bo poleti nov prometni režim veljal tudi na državni cesti čez Vršič. Država je oktobra lani poskusno za 14 dni že uvedla delovanje zapornic pod Vršičem in samozavestno zatrdila, da te delujejo, medtem pa je na prelazu vladal prometni kaos. Krivi so bili kajpada vozniki, ker niso upoštevali pravil. Kako, pozitivno ali negativno, bo sistem zapornic deloval poleti, to je med 15. junijem in 15. septembrom, lahko ta trenutek le ugibamo.
Kaj se torej spreminja: odslej bo na Vršiču 90 parkirnih mest in tisti, ki bodo želeli parkirati na vrhu prelaza, se bodo razvrstili pred zapornico za parkirno mesto, medtem ko se bodo drugi, ki bodo želeli Vršič le prevoziti ali popiti kakšno pijačo v obcestnih kočah, zvrstili pred zapornico za tranzit. Ta ostaja letos še neomejen, tudi časovno. Parkiranje na vrhu Vršiča bo plačljivo, kakšna bo parkirnina, ni znano, to bosta določili občini Kranjska Gora in Bovec, se pa predvideva, da bi lahko stalo dnevno parkiranje tudi 20 evrov, tako kot poleti v dolini Vrat. Parkiranje na Vršiču bo dovoljeno samo na označenih mestih.
Kaj bo s tistimi, ki bi želeli v gore, vendar pa prostih parkirnih mest na Vršiču ne bo več? Ti bodo imeli vsaj dve možnosti: ali se bodo na Vršič odpravili peš iz doline, torej Kranjske Gore ali Trente, ali pa se bodo pripeljali na Vršič z avtobusi, ki bodo vozili iz Kranjske Gore in Bovca. Kakšna bo frekvenca teh prevozov in ali bo zadostovala, bo pokazalo poletje.
Vedno več omejitev in zapiranj dolin ter dragih parkirnin v gorskem svetu, na drugi strani pa premalo alternativ v obliki avtobusnih povezav – vse to povzroča nezadovoljstvo med domačimi obiskovalci gora in planinci. Zato ideja Planinske zveze Slovenije (PZS) o neke vrste kartici ugodnosti ali vinjetnem sistemu za člane PZS za območje Julijskih Alp ni nova. Toda kot je dejal novi predsednik PZS Martin Šolar, se kaj veliko v tej smeri ni premaknilo.
»Želimo si pristopa, ki bi članom PZS omogočil določene ugodnosti. Vemo, kaj je realno možno, vemo, da se čisto vsega ne da, ampak neki sistem, ki bi omogočal cenejšo ali abonmajsko karto za vstop v alpske doline članom PZS, je ena mojih prioritet. V Logarski dolini imajo na primer planinci, člani PZS, zgodaj zjutraj prost vstop. Zato je treba odločevalce, ki upravljajo ceste in so skrbniki parkirnih ter cestnih režimov – to so občine, država ali gozdarji – dobiti skupaj in jim predstaviti argumente. Za planince je na primer nesprejemljivo, da je cesta na planino Blato, kjer je parkirišče za Sedmera jezera, zaprta. Ta je v odličnem stanju, in to zato, ker že 25 let obiskovalci financiramo odlično stanje te ceste, saj je režim že toliko let uveljavljen. To, da se zaradi lokalnih peripetij med upravljalci cesta zapre, ni pravi pristop,« pripoveduje Martin Šolar in poudarja, da sicer prav vsi prispevamo k obremenitvi gorskega sveta in se tudi moramo sprijazniti s tem, da so določeni ukrepi potrebni, toda omejevanje mora biti sorazmerno, človeško in razumsko.
»Ukrepa varovanja ne moremo preložiti le na ramena obiskovalcev. Če TNP ali ministrstvo za naravne vire predpiše ukrepe, ki omejujejo, in ti ukrepi stanejo, to še ne pomeni, da jih morajo s parkirnino, cestnino ali vstopnino pokriti obiskovalci. Tisti, ki je ukrep sprejel, ker varuje, naj nosi vsaj del stroškov. Sedaj pa se nam v Vratih dogaja, da kljub dragi parkirnini, ki je 20 evrov na dan, občina ne pokrije javnega prevoza. Vem, da to drži, toda zakaj bi ukrep, ki ga je sprejela država, morali plačevati samo obiskovalci? Mora ga tudi država, ker je postavljena zato, da varuje ta prostor,« še pravi Šolar.
Dostopne naravne vrednote
Zakon o varovanju narave (ZON), ki je začel veljati lani, je spremenil marsikaj na področju dostopa do naravnih vrednot in in narave, s poudarkom, da mora biti ta dostop omogočen vsem. Poseben del pa so naravne vrednote, na območju Julijskih Alp so to štiri: Blejski vintgar, slap Savica, korita Mostnice in Tolminska korita. O Vintgarju je bilo letos prelitega že veliko črnila, toda vsi vpleteni so tik pred odprtjem sezone ovire odpravili, soteska ostaja odprta, za obisk pa je treba odšteti 15 evrov. »V Vintgarju imamo podlago v sklepu ministra o višini vstopnine in po dogovoru, ki smo ga sklenili s Turističnim društvom Gorje, se lahko obiskovanje soteske letos nadaljuje,« je dejal direktor Triglavskega narodnega parka Uroš Brežan.
Težav pri Tolminskih koritih in koritih Mostnice ni, ker jih upravljata javna zavoda in ker zanje velja enoletno prehodno obdobje – cena prvih je v glavni sezoni 12 evrov, drugih štiri evre. Se je pa zataknilo pri slapu Savica, ki ga je do sedaj upravljalo Turistično društvo Bohinj. Ker po novi zakonodaji tega ne sme več početi in ker za društvo ne velja enoletno prehodno obdobje, je vsaj za zdaj dostop do slapa Savica po več letih brezplačen, pot pa ostaja tudi uradno odprta. »Ključno je – za kar smo si prizadevali v začetku uveljavljanja novega ZON – da ohranjamo te naravne vrednote dostopne,« pravi Brežan.
Spanje na črno
Kampiranje je bilo dolgo sinonim za preprost, dostopen in nekoliko bolj spontan dopust. Šotor, avtodom ali prikolica so pomenili svobodo, stik z naravo in cenovno ugodnejšo alternativo hotelom. Toda danes se ta oblika turizma hitro spreminja. Na območju Julijskih Alp postajajo kampi vse dražji, prostorov primanjkuje, rezervacije so nujne mesece vnaprej. Manjka tudi kamper stopov, to je urejenih lokacij za kratkotrajno parkiranje avtodomov za eno ali dve noči. Edini večji na gorenjski strani Julijskih Alp je v Planici, na posoški v Bovcu, po drugi strani pa občine z novimi pravili ostro omejujejo tako imenovano spanje na črno.
Enajst županov občin na biosfernem območju Julijskih Alp, od Kanala ob Soči do Žirovnice, se je na začetku letošnjega leta dogovorilo za poenotenje in drastično zvišanje kazni za kampiranje na črno. Glavni razlog: neučinkovitost prejšnjih glob. Te so bile pogosto nižje od cene prenočitve v urejenem kampu. Kazni so do sedaj znašale 80 evrov, s polovičko 40 evrov, zdaj so se povečale na 500 evrov na osebo v šotoru ali avtodomu.
Nedovoljeno kampiranje izven določenega javnega kraja ali brez soglasja lastnika je po zakonu o varstvu javnega reda in miru v Sloveniji prepovedano, policija pa ga opredeljuje kot postavljanje šotorov, nadstreškov ali drugih struktur za namen prenočevanja. Če gre za ustavitev in počitek, to ni kampiranje, če pa torej okoli vozila razpostavimo opremo za kampiranje, je to nedovoljeno kampiranje. Država je s prenovo te zakonodaje pristojnost urejanja kampiranja in prenočevanja v vozilih prenesla na občine, ki lahko odslej same določijo območja, kjer je kampiranje prepovedano, predpišejo pogoje za prenočevanje in določijo višino glob, ki so sorazmerne s težavo v njihovem okolju. Z novim zakonom so pristojnost nadzora dobili tudi občinski redarji.
Državni predpis, ki izrecno prepoveduje prenočevanje v vozilu, je zakon o Triglavskem narodnem parku, kjer je prepovedano parkiranje motornih vozil, počitniških prikolic ali avtodomov zunaj za to določenih mest. Kazen: od 100 do 1000 evrov za fizične osebe.
Nov rezervacijski sistem
Po desetih letih želja in idej je zaživel tudi nov lokalni rezervacijski sistem za območje Julijskih Alp, to je JA BOOK. »Ta omogoča lastne rezervacije in posledično krepi lokalno ekonomijo, daje neodvisnost ter povezuje vso regijo od Kanala do Vršiča in Radovljice. Pet milijonov nočitev imamo v celotni skupnosti in iz tega čez palec 359 milijonov evrov prihodka, po naši oceni pa kar 50 do 60 odstotkov vsega prometa naredijo spletne potovalne agencije. Po nekem srednjem scenariju bi lahko na letni ravni ostalo odslej v lokalni skupnosti 24 milijonov evrov teh provizij, kar veliko pomeni za lokalno ekonomijo,« pravi Blaž Veber, direktor Turizma Bled.
Cilj sistema JA BOOK pa ni zamenjati drugih spletnih potovalnih agencij, kot je na primer Booking, pravijo v Skupnosti Julijskih Alp, temveč ljudem dati dodaten promocijski kanal, ki se bo uporabljal enako kot vsi ostali. Za zdaj bo sistem namenjen le za rezervacijo namestitev, v kar bodo vključeni tako hoteli in apartmaji kot kampi, kasneje nameravajo sistem razširiti še na mobilnost in doživetja.
