Ekstremni vročinski valovi, ki tudi letos preplavljajo Evropo, vse bolj vplivajo na izbiro poletnih počitniških destinacij. Medtem ko so bili desetletja sinonim za poletje sredozemske plaže, sonce in visoke temperature, se vse več potnikov ozira proti severu in višjim legam, kjer so temperature prijetnejše.
Trend, ki so ga poimenovali »coolcation«, je skovanka iz angleških besed cool in vacation in bi ga lahko prevedli »hladne počitnice«. Čeprav še ni mogoče govoriti o množičnem odhodu turistov z juga Evrope, podatki in izkušnje turističnih delavcev kažejo, da postajajo hladnejše destinacije vse privlačnejša alternativa.
Švedski turistični vodnik Terje Viblom Pedersen opaža, da mu obiskovalci pogosto povedo, da so na sever prišli zato, da bi ubežali vročini na jugu Evrope. Privlačijo jih temperature, ki čez dan praviloma ne presežejo 30 stopinj Celzija, morski vetrič in manj turistov. »Dobro je, da smo pobegnili pred vročinskim valom. Veseli smo, da smo našli nižje temperature,« sta med obiskom starega mestnega jedra Stockholma povedala francoska turista iz Marseilla, ki sta se pred kratkim upokojila.
Sever vse bolj privlačen, a tudi gore dobivajo poletne goste
Trend iskanja hladnejših počitniških krajev ni povsem nov, vendar naj bi se letos še okrepil. Raziskavi agencij Mabrian in Data Appeal kažeta na povečano zanimanje za severnoevropske regije, med drugim jug Finske in norveški Vestland.
Turisti pa ne iščejo nujno le Skandinavije. Vse bolj jih zanimajo tudi hladnejši predeli sicer tradicionalno toplih držav, Galicija v Španiji, Trentino - Zgornje Poadižje v Italiji ter Normandija in Alzacija v Franciji.
Podatki o iskanju nastanitev kažejo podobno sliko. Na francoski različici portala Hotels.com se je po prvem vročinskem valu maja število iskanj nastanitev v Köbenhavnu povečalo za kar 246 odstotkov, v Dublinu pa za 151 odstotkov.
Podoben premik opažajo tudi v ZDA. Jonna Robertson, svetovalka pri newyorški agenciji Fora Travel in ustanoviteljica platforme Coolcation Adventures, pravi, da so se rezervacije za Oslo v primerjavi z lanskim letom povečale za 154 odstotkov, za Helsinke pa za 124 odstotkov. »Ti podatki povedo, da potniki aktivno iščejo alternative tradicionalnim poletnim destinacijam,« pravi Jonna Robertson.
Hkrati se spreminjajo tudi navade tistih, ki ne želijo potovati daleč na sever. V Franciji turistični delavci opažajo vse večje zanimanje za gorske kraje. Na višjih nadmorskih višinah so namreč temperature praviloma nižje, predvsem pa se zvečer in ponoči precej bolj ohladi. »Na višjih nadmorskih višinah temperature zvečer in ponoči občutno padejo, zato je bivanje veliko prijetnejše,« pojasnjuje Jean-Pascal Chopard, vodja turistične skupnosti gorske regije Jura.
Bo vročina spremenila destinacije ali le čas potovanj?
Kljub opaznemu zanimanju za hladnejše kraje pa strokovnjaki opozarjajo, da bi bilo prezgodaj napovedovati velik turistični premik z juga na sever Evrope. Na odločitev, kam bodo ljudje odšli na počitnice, namreč vplivajo številni dejavniki – od cene, dostopnosti in letalskih povezav do varnosti, narave, kulture in turistične infrastrukture. Italija, Španija in Grčija imajo pri tem še vedno ogromno prednost. Sredozemlje ostaja eno najbolj priljubljenih turističnih območij na svetu, južna Evropa pa je pogosto tudi cenovno dostopnejša od Skandinavije.
Švedski profesor in strokovnjak za turizem Stefan Gössling je za AFP opozoril, da vse evropske države beležijo rast turističnih prihodov in da ni mogoče celotnega dogajanja pripisati zgolj temperaturam. »Temperatura je samo eden od dejavnikov, ki jih ljudje upoštevajo pri načrtovanju počitnic,« je poudaril. Pri izbiri imajo pomembno vlogo tudi kultura, okolje in cene, zato ljudje svojih priljubljenih destinacij ne menjajo zlahka.
Norveška ni privlačna samo zaradi temperatur
Da bi lahko hladnejše temperature postale pomembnejši dejavnik pri izbiri, kažejo tudi podatki norveške turistične organizacije. Njihove raziskave kažejo, da približno vsak peti tuji turist hladnejše poletne temperature navaja kot enega od razlogov za obisk Norveške. A tudi tam poudarjajo, da podnebje ni edini razlog. Pomembni so še varnost, naravne znamenitosti, dostopnost, letalske povezave in menjalni tečaj.
Medtem priljubljenost Sredozemlja ostaja visoka. Grčija in Španija sta lani dosegli rekordni turistični sezoni, v Španiji pa je po podatkih organizacije Exceltur turistična potrošnja domačih in tujih obiskovalcev v drugem četrtletju 2026 že zrasla za več kot osem odstotkov.
Zato je mogoče, da največja sprememba ne bo selitev turistov iz Sredozemlja na sever, temveč čas potovanja. Jonna Robertson meni, da bi lahko ljudje v prihodnje vroče sredozemske destinacije pogosteje obiskovali spomladi in jeseni, medtem ko bi za vrhunec poletja izbirali hladnejše kraje.
Takšen premik pa bi imel še eno prednost: poleg visokim temperaturam bi se turisti izognili tudi poletni gneči. Če bo »coolcation« postal trajnejši trend, bi lahko prihodnjo turistično sezono prej kot kam potovati zaznamovalo vprašanje, kdaj.
