Arheologi v italijanski prestolnici so med rutinskimi gradbenimi deli pod znanim parkom Villa Celimontana odkrili impresivne ostanke kompleksa iz 2. stoletja našega štetja. Najdba, ki jo je v začetku avgusta uradno predstavilo italijansko ministrstvo za kulturo, je razvnela strokovne razprave. Sprašujejo se, ali gre za razkošno rezidenco rimskega patricija ali za obsežen sedež prvih organiziranih gasilcev v zgodovini.
Odkritje se je zgodilo povsem naključno med sanacijo podpornega zidu na hribu Celij, le nekaj sto metrov od slavnega Koloseja. Projekt, vreden približno dva milijona evrov in financiran iz italijanskega nacionalnega načrta za okrevanje, se je ob trku z antičnimi zidovi hitro prelevil v reševalno arheološko izkopavanje pod okriljem posebne nadzorniške službe za Rim.
Morski mozaiki pod tonami zemlje
Strokovnjaki so do zdaj identificirali osem prostorov. Pet so jih že v celoti očistili večmetrskih nanosov zemlje in ruševin, trije pa so odkopani delno. Izkopanine ponujajo presenetljiv vpogled v antično arhitekturo in notranjo opremo. V največji sobi so odkrili izjemno ohranjen talni mozaik z geometrijskimi vzorci in izrazitim morskim motivom. Ta upodablja delfina, ribo, jastoga in rakovico, zbrane okoli velikega vrča, ki so ga Rimljani tradicionalno uporabljali za mešanje vina in vode.
Pod tem tlakom se skriva še starejša faza tal, pripisana obdobju rodbine Antoninov, okrašena s črno-belimi cvetličnimi detajli. Med ruševinami so izkopali tudi padle kose obokanega stropa s freskami v rdečih in modrih tonih, uokvirjenimi z belimi štukaturnimi ornamenti, ter številne plošče iz barvnega in belega marmorja, kar priča o nekdanjem prestižu stavbe. Nadaljnja izkopavanja sta za zdaj zaustavili omejen proračun in korenine zaščitenih cipres na območju vile Mattei.
Elitna domus ali štab
Bogato okrasje in uporaba dragega marmorja na prvi pogled kažeta na prestižno zasebno domovanje, kakršnih na tem hribu ni manjkalo. Vendar pa lokacija in specifični detajli močno podpirajo drugo hipotezo. Kompleks namreč stoji v neposredni bližini domnevnega sedeža V. kohorte vigilov, elitne enote, zadolžene za gašenje požarov in nočno patruljiranje.
Že leta 1820 so na istem območju našli podstavke kipov s poimenskimi seznami pripadnikov te kohorte, odkrili pa so tudi modularne prostore, ki spominjajo na klasične vojaške spalnice. Znanstvenike še posebej navdušuje motiv kraterja na mozaiku, saj je skoraj identičen dekoraciji v skupnih prostorih potrjene gasilske vojašnice v starorimskem pristaniškem mestu Ostia. Poleg tega je neposredno mimo stavbe tekel akvadukt, ki je napajal veliko cisterno. Ta bi bila ključnega pomena za hitro polnjenje sodov v primeru intervencije.
Simona Morretta, znanstvena vodja izkopavanj, kljub obetavnim znakom opozarja na previdnost. Poudarja, da se najzahtevnejša faza, ki vključuje poglobljeno analizo struktur, materialov in širšega konteksta, šele začenja. Če se vojaška hipoteza potrdi, bo to korenito spremenilo razumevanje urbanizma cesarskega Rima. Znanstveniki zdaj dopuščajo možnost, da je bila vojašnica precej večja, kot se je domnevalo doslej, in da je poleg bivalnih prostorov vključevala tudi servisne objekte ter cesarsko svetišče.
Zgodovinski varuhi noči
V antičnem Rimu, zgrajenem pretežno iz lesa in opeke, so bili požari stalna grožnja milijonskemu prebivalstvu. Da bi mesto zaščitil, je cesar Avgust ustanovil specializiran korpus vigilov. Ti niso bili klasični vojaki. Razdeljeni v sedem kohort so ponoči stražili ulice, se borili z ognjenimi zublji in imeli pooblastila za prijetje prestopnikov. Epigrafski spomeniki dokazujejo prisotnost njihove vojašnice v tem sektorju že od leta 111 našega štetja.
Stavba na hribu Celij je bila opuščena nekje med 5. in 6. stoletjem. Kasneje, v 16. stoletju, so v njene zidove zarezali temelji vile Mattei, nadaljnja zasipanja v 18. in 19. stoletju pa so antični kompleks nepredušno zapečatila in ga ohranila do danes.
