Razred montana naj bi prinesel največje in najmočnejše bojne ladje, kar jih je ameriška mornarica kdaj zgradila. Pomorski zgodovinar ameriške mornarice je o projektu dejal: „Nič ne bi moglo biti močnejše. Bila bi ultimativna bojna ladja, ki bi kdajkoli zaplula.“
Pet ladij je že odobril ameriški kongres, njihova imena pa so bila: Montana (BB-67), Ohio (BB-68), Maine (BB-69), New Hampshire (BB-70) in Louisiana (BB-71). Izbrane so bile tudi ladjedelnice, kjer naj bi jih gradili.
Na papirju bi bile bistveno močnejše in bolje zaščitene kot vse prejšnje ameriške bojne ladje, a projekt je bil sredi vojne ustavljen.
Odgovor na japonski razred yamato
Načrti so se začeli leta 1938. Razred montana je bil zamišljen kot naslednik razreda iowa, vendar z drugačnim poudarkom: manj hitrosti, več ognjene moči in oklepa.
Ozadje je bil razvoj na Japonskem, kjer je nastal razred yamato z izjemno močnimi 46-centimetrskimi topovi – med najmočnejšimi v zgodovini bojnih ladij.
ZDA so odgovorile z načrtom za 12 topov kalibra 40,6 centimetra v štirih trojnih stolpih. Vsak izstrelek bi tehtal približno 1,2 tone, ena salvа pa bi bila najmočnejša v zgodovini ameriške mornarice. Ladje bi bile dolge okoli 281 metrov in preširoke za Panamski prekop.
Bitka pri Midwayu in sprememba vojne
Vojaški načrtovalci so pričakovali klasične bitke bojnih ladij na kratkih razdaljah. Vendar se je v bitkah v Koralnem morju in pri Midwayu pokazalo drugače.
Ladje skoraj ni bilo videti. Odločilne udarce so zadala letala z letalonosilk stotine kilometrov stran, medtem ko bojne ladje niso igrale ključne vloge.
S tem je postalo jasno: letalonosilke so prevzele vlogo glavnega orožja na morju.
Ustavitev projekta Montana
Zaradi nove realnosti bojne ladje niso več veljale za prioriteto. Ladjedelnice so bile potrebne za letalonosilke, rušilce in podmornice.
Projekt Montana je bil maja 1942 začasno ustavljen, 21. julija 1943 pa dokončno preklican – še preden je bila sploh položena kobilica katere koli ladje.
