Prve orise skupine Azra je Džoni Štulić zastavil že leta 1975, se nato na kratko podal na samostojno pot in se ponovno posvetil Azri leta 1977. Pesem Balkan je izšla skupaj s pesmijo A šta da radim na mali plošči leta 1979.

9. mesto

Azra Balkan / A šta da radim / Foto: Ovitek

/ Foto: osebni arhiv

​Član naše 40-članske žirije, v kateri so bili predstavniki glasbene stroke z območja naše nekdanje države, Goran Lisica - Fox, direktor založbe Dallas, nam je o pesmi Balkan povedal takole: »Če bi današnje programe umetne inteligence prosili, naj ustvarijo pesem, ki bi vsebovala prevladujoči glasbeni »okus in vonj« zadnjega desetletja nekdanje države, vsaj v njenih približno dvajsetih večjih in stotinah manjših mestih, bi izpadla natanko tako kot pesem Balkan skupine Azra. Tistega leta 1979 je skupina Azra rasla na eksploziji novega vala, ki se je širil od severozahoda proti jugovzhodu države, od Ljubljane, Reke do Beograda.« Kot pravi Lisica, pesem zveni zelo tradicionalno za takratni trend novega vala, ima pridih sevdaha, besedilo je tipično mačistično in zafrkantsko, hkrati šala o lastni nepomembnosti in hvalnica mitskemu prostoru Balkana, v njej pa je veliko več občutka bosanske zapuščine Turkov kot na primer urbanega upora z ulic takratnega Londona.

Balkan

Izvajalci:

Azra

 

Glasba:

Branimir Džoni Štulić

 

Besedilo:

Branimir Džoni Štulić

 

Leto:

1979

Zanimivo in celo paradoksalno je, da je njen avtor v seriji svojih poznejših pesmi utelešal eno najbolj artikuliranih in strastnih kritik takratne družbe, s pesmijo Balkan pa je tej isti družbi postavil največji glasbeni spomenik. Njegov osebni upor – že desetletja živi v samoizbranem izgnanstvu v nizozemskem mestu Utrecht – se nadaljuje, medtem ko njegova skladba Balkan še naprej združuje ljudstva in narodnosti nekdanje države kljub nestrpnosti in vojnam. Postala je ep o boljšem Balkanu, ki ga nikoli ni bilo. In prav zaradi te mitske dimenzije bo živela še naprej. 

Priporočamo