Na prvi pogled so bili videti kot navadne skale, raztresene po pokrajini. Toda satelitski posnetki so razkrili pravilne linije, ki niso ustrezale naravnim oblikam terena. Turški arheolog Melik Mirbey Ömeroğlu je na podlagi teh posnetkov prepoznal ostanke velike utrdbe v bližini vasi Mescidli v provinci Muş na vzhodu Turčije. Ob poznejšem terenskem pregledu je ugotovil, da se tam razprostira obsežno utrjeno območje, katerega pomen bi lahko segal več kot 2800 let v preteklost, piše Science&Vie.
Utrdba, velika kot 17 nogometnih igrišč
Najdišče meri približno 120.000 kvadratnih metrov oziroma 12 hektarjev, kar ustreza površini približno 17 nogometnih igrišč. Ostanki obrambnega obzidja se raztezajo v dolžini okoli 1,4 kilometra. Utrdba stoji na vzpetini, ki jo skoraj v celoti obdajajo vode, njeni kamniti zidovi pa so ponekod še vedno dobro razpoznavni.
Na severnem delu so vidni sledovi nekdanjih stavb, čeprav je njihovo razporeditev zaradi propadanja težko rekonstruirati. Na južnem delu je arheolog pozornost namenil veliki krožni strukturi s polmerom približno 25 metrov. Po eni od domnev bi lahko bila povezana z oskrbo z vodo, vendar njena namembnost še ni potrjena.
Pomemben namig o starosti najdišča ponuja način gradnje. Obzidje sestavljajo veliki, le grobo obdelani kamniti bloki, zloženi v nepravilne poligonalne oblike. Takšno gradnjo, ki jo arheologi označujejo tudi kot kiklopsko zidavo, poznajo še z drugih utrdb iz zgodnje železne dobe na območju vzhodne Anatolije.
Je bila to prestolnica kraljestva Urartu?
Ömeroğlu domneva, da bi lahko bila utrdba povezana z Arzaškuno, kraljevim mestom, ki ga zgodovinski viri omenjajo kot prestolnico zgodnjega kraljestva Urartu. To je v železni dobi obsegalo dele današnje vzhodne Turčije, Armenije in okoliških območij ter bilo eden pomembnih tekmecev mogočne Asirije.
Arzaškuna je znana predvsem iz asirskih zapisov. Ti jo povezujejo s kraljem Aramejem, enim prvih znanih vladarjev Urartuja. Asirski kralj Salmanasar III. je v svojih letopisih opisal vojaški pohod, med katerim naj bi njegovi vojaki leta 856 pred našim štetjem zavzeli in uničili Aramejevo kraljevo mesto.
Natančna lokacija Arzaškune do danes ni bila zanesljivo ugotovljena. Raziskovalci so jo iskali na več območjih, med drugim v okolici jezera Van ter na območjih današnje Turčije in Irana. Ker starodavni zapisi ne navajajo dovolj natančnih geografskih podatkov, je določanje njene lege zahtevno.
Najdba pri vasi Mescidli bi lahko pomagala razjasniti ta del zgodovine, vendar podobnost zidov z drugimi utrdbami in strateška lega sami po sebi še ne dokazujeta, da gre za izgubljeno prestolnico.
Odgovor bodo dala šele izkopavanja
Za zdaj arheologi še niso izvedli izkopavanj, ki bi omogočila zanesljivejšo določitev starosti in namembnosti utrdbe. Domneva, da izvira iz zgodnje železne dobe, temelji predvsem na primerjavah načina gradnje z drugimi znanimi najdišči v regiji.
Pomembne podatke bi lahko prinesle najdbe keramike, analiza arheoloških plasti in radiokarbonsko datiranje ustreznih organskih ostankov. Posebej dragoceno bi bilo odkritje napisa, ki bi lahko razkril ime naselbine ali njenih vladarjev.
Ömeroğlu je že vložil zahtevo za uradno evidentiranje najdišča pri pristojnem regionalnem svetu za varstvo kulturne dediščine v Vanu. Zaščita območja bi bila pomembna za preprečevanje poškodb, nenadzorovanih posegov in morebitnih nezakonitih izkopavanj.
Tudi če se bo izkazalo, da utrdba ni bila Arzaškuna, bi njena nadaljnja raziskava lahko pomembno dopolnila poznavanje starodavnih naselbin in obrambnih sistemov na vzhodu Anatolije. Za zdaj ostaja vprašanje njene prave identitete odprto.
