Če v teh dneh pregledujete instagram, boste težko spregledali val retro portretov, ki polnijo uporabniške profile. Bujne pričeske, velika očala, pisane srajce, izrazit nakit, zrnata tekstura fotografij in mehka studijska svetloba dajejo vtis, kot da so posnetki pripotovali naravnost iz osemdesetih. A za nostalgijo tokrat ne stojijo stari fotografski albumi, temveč umetna inteligenca.
Trend fotografij v slogu osemdesetih, ki ga uporabniki ustvarjajo s chatGPT, se je hitro razširil po družbenih omrežjih. Pri tem ne gre zgolj za uporabo vintage filtra, ki fotografiji doda nekaj zrnatosti in spranih barv. Umetna inteligenca lahko na novo ustvari celotno podobo – od pričeske in oblačil do osvetlitve, ozadja in značilne fotografske teksture. Sodobni selfie tako postane odgovor na vprašanje, kako bi bila oseba videti, če bi njen portret nastal pred približno štirimi desetletji.
Med značilnimi elementi so visoko čez pas potegnjene hlače, srajce z izrazitimi vzorci, predimenzionirane jakne, velika očala, močno poudarjene oči, masiven nakit in bujne pričeske. Tudi fotografija je videti drugače: mehkejša, nekoliko zamegljena, z vidnim zrnom in toplimi, rahlo obledelimi barvami. K širjenju trenda pripomore tudi funkcija na instagramu, s katero uporabniki svoje sledilce povabijo, naj ustvarijo lastno različico fotografije. Retro portreti pogosto dobijo še glasbeno spremljavo iz osemdesetih, s čimer je občutek potovanja v preteklost še popolnejši.
Nostalgija kot digitalni pobeg
Priljubljenost osemdesetih ni povsem naključna. Družbena omrežja že nekaj časa izkoriščajo nostalgijo, vendar umetna inteligenca omogoča nekaj novega – uporabniku ni treba več le gledati podob iz preteklosti, ampak lahko vanjo vstavi samega sebe.
Prijetno in varno obdobje
Psihologi opozarjajo, da ljudje preteklost pogosto doživljamo skozi nekoliko olepšan filter. Dr. Mini K. Paul, svetovalna psihologinja, pojasnjuje, da se ljudje radi vračamo v obdobja, ki jih povezujemo z manj odgovornostmi ter prijetnejšimi in varnejšimi izkušnjami. Pri spominjanju se tako lažje ohranijo srečni trenutki, medtem ko neprijetni sčasoma zbledijo. Takšno težnjo poznamo kot pristranskost rožnatega retrospektivnega pogleda.
Psihiater dr. Arun B. Nair dodaja, da romantiziranje preteklosti ni nič novega. V različnih obdobjih ljudje pogosto menijo, da je bil svet nekoč boljši. Današnja tehnologija jim omogoča, da ta občutek dobesedno vizualizirajo in si ustvarijo podobo sebe v nekem drugem času. Nostalgija lahko pri tem deluje tudi kot kratkotrajen pobeg pred vsakodnevnimi pritiski.
Sociologinja Jyoti S. Nair pa v priljubljenosti retro vsebin vidi tudi potrebo po povezanosti. V svetu, ki ga vse bolj posreduje tehnologija, lahko obdobja pred digitalno dobo predstavljajo predstavo o bolj otipljivem in skupnem načinu življenja. Nostalgija zato ni nujno le spomin na lastno mladost, temveč tudi občutek pripadnosti širši generaciji ali kulturnemu obdobju.
Za izdelavo lastnega portreta iz osemdesetih uporabnik potrebuje predvsem jasno fotografijo obraza in dobro oblikovano navodilo. V chatGPT naloži fotografijo in opiše želeno podobo, pri tem pa določi pričesko, oblačila, ozadje, svetlobo in videz fotografskega filma. Pomembno je tudi jasno zapisati, da naj umetna inteligenca ohrani prepoznavne obrazne poteze in naravni ten kože.
Če prvi rezultat ni takšen, kot smo si ga zamislili, ga lahko z dodatnimi navodili postopoma spreminjamo. In prav ta možnost popravljanja ter natančnega določanja podrobnosti je ena od razlik med generativno umetno inteligenco in klasičnim fotografskim filtrom. Osemdeseta tako kar naenkrat niso več le preteklost, temveč postajajo prostor, v katerega se lahko – vsaj na fotografiji – preselimo za nekaj trenutkov.
