Čeprav se je poletje komaj dobro poslovilo, vremenoslovci že pogledujejo proti prihajajočim zimskim mesecem. Znani meteorološki portal Severe Weather Europe je analiziral prve sezonske izračune dolgoročnih meteoroloških modelov, predvsem evropskega (ECMWF) in britanskega (UKMO). Čeprav so dolgoročne napovedi vedno nehvaležne, letos izstopa dejavnik, ki bi lahko konkretno premešal vremenske karte na severni polobli.
Super el niño kot glavni dirigent zime
Glavni razlog za nenavadne zimske obete letos tiči v segrevanju površinskih voda v tropskem Tihem oceanu. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko letošnji pojav el niño podrl zgodovinske rekorde in se razvil v tako imenovani super el niño. Takšen globalni fenomen lahko povsem spremeni zimske vremenske vzorce tudi v Evropi in poskrbi za izjemno dinamično ter potencialno burno vremensko dogajanje. Ko vremenoslovci omenjajo dinamično dogajanje, s tem ne mislijo nujno na apokaliptičen mraz, temveč na izrazito nestanovitnost in pomanjkanje daljših, mirnih obdobij stabilnega vremena. Ker el niño močno vpliva na zračne tokove nad Atlantikom in polarni vrtinec, bomo to lahko občutili v več oblikah.
Namesto dolgih tednov stabilnega mraza se lahko pripravimo na hitre preskoke. Večdnevnim neobičajno toplim, skoraj pomladnim obdobjem bi lahko sledil nenaden in zelo oster prodor polarnega zraka. Sneg, ki bi po nižinah hitro zapadel, bi se zaradi novih otoplitev zelo hitro tudi stopil. Nad Sredozemljem se lahko tvori večje število ciklonov. Za Slovenijo to pogosto pomeni ogromno vlage. Zaradi višjih temperatur v nižinah to prinaša obilno deževje (in s tem večjo nevarnost poplav v zimskih mesecih), v visokogorju pa te iste fronte prinesejo zelo intenzivne, večmetrske pošiljke snega v kratkem času. Zaradi hitrih menjav toplega in hladnega zraka po višini naraste tudi nevarnost za nevaren leden dež in žled. Hitre vremenske obrate in prehode front vedno spremlja močan veter – od okrepljenega jugozahodnika do orkanske burje.
Kje se skrivajo bele snežinke?
Glede na trenutne analize modelov obeti za prave »zimske pravljice« po nižinah v večjem delu celine niso najboljši. V večjem delu Evrope se, posebej decembra in januarja, pričakuje precej šibka snežna sezona, februarja pa naj bi bilo pomanjkanje belih kosmičev še najbolj izrazito – zlasti v srednji, južni in zahodni Evropi. Modeli nakazujejo, da bo sneg to zimo obilnejši predvsem v severnih in severovzhodnih delih Evrope.
Slika za visokogorje in smučišča je k sreči nekoliko boljša. Pri Severe Weather Europe poudarjajo, da se na območju Alp nad 1800 do 2000 metri nadmorske višine obetajo dobri pogoji za naravni sneg. Nižje ležeča smučišča in doline pa bodo precej bolj na udaru toplejšega zraka.
Sneg bo odvisen od kratkotrajnih prodorov mraza
Meteorologi so pri tolmačenju prvih modelov kljub vsemu previdni in opozarjajo, da gre za zelo zgodnjo sezonsko napoved. To pomeni, da modeli v tej fazi nakazujejo zgolj prevladujoče trende.
Domači vremenoslovci ob tem dodajajo, da iz samega razvoja el niña še ni mogoče neposredno sklepati, kakšna bo zima v posameznih slovenskih krajih. Sneg po nižinah bo po teh izračunih odvisen predvsem od tistih pravih, a morda le kratkotrajnih in intenzivnih vdorov hladnejšega zraka s severa. Vseeno prve napovedi ne obetajo dolge idilične zime, ampak prej sezono, polno hitrih in včasih nepredvidljivih vremenskih obratov.
