Duo Carpenters je spadal med ljube Nixonove izvajalce in v Beli hiši sta Karen Carpenter in Richard Carpenter gostovala dvakrat, kar je okrepilo vtis, da poosebljata čisto in spodobno Ameriko oziroma, kot je v tistem času zapisal neki kritik, »veselo nedolžne sanje kalifornijske mladine«. Vseeno je Richard Carpenter v sedemdesetih letih postal odvisen od pomirjeval in pristal na zdravljenju, medtem ko je Karen Carpenter leta 1983 umrla po dolgoletni anoreksičnosti in čezmernem jemanju odvajal. Carpenterjeva je verjetno prva slavna žrtev anoreksije.
Sveti gral ameriškega popa
»Pripisovali so nam bleščečo čistost, čeprav sam nikoli nisem pomislil, da bi se zavzemal za kar koli. Kritiki so vzeli Close to you in rekli, to je za ljudi, ki verjamejo v jabolčno pito, v ameriško zastavo, za povprečnega Američana srednjega razreda in njegov avto karavan,« je kasneje izjavil Richard Carpenter.
Na današnji dan leta 1969 sta podpisala pogodbo z založbo A&M Records, ki je bila specializirana za lahkotnejšo pop glasbo. Takšno, kakršno je ustvarjal Burt Bacharach, avtor, čigar skladbe so se kar sedemkrat zavihtele na vrh ameriške lestvice. Z njegovo Close to you so tudi Carpenters leta 1970 prvič osvojili vrh, kar jim je uspelo še dvakrat, in sicer leta 1973 s Top of the world in leta 1974 z Mr. Postman. Poleg tega so se med prvih deset uvrstili še z dvanajstimi skladbami.
Ključna je torej skladba Close to you, za katero je celo Iggy Pop v nekem davnem predspletnem intervjuju izjavil, da je zanj doseženi sveti gral popa. Ne samo on. Ko je John Lennon v neki restavraciji naletel na Karen Carpenter, je pristopil k njeni mizi in dejal: »Draga moja, rad bi ti samo povedal, da imaš čudovit glas.« Na enak način, da ima najboljši ženski glas na svetu, se je o njej izrazil Paul McCartney, prav tako Elton John, njihov ali njen oboževalec je bil Michael Jackson, medtem ko so ji alternativni rokerji Sonic Youth posvetili skladbo Tunic. Karen Carpenter je mitsko bitje ameriškega popa.
Podrejena bratu, vendar boljša od njega
Rodila se je spomladi 1950 oziroma štiri leta po rojstvu svojega brata Richarda, ki je bil tudi glavni razlog, da se je družina iz Nove Anglije preselila v Kalifornijo. Bil je nadobudni pianist in družina, z mamo, ki je sina favorizirala, na čelu, mu je s selitvijo želela ponuditi boljše pogoje za razvoj kariere oziroma študij glasbe na univerzi. V očeh družine je veljal za čudežnega otroka.
Karen ni bila predvidena za glasbeno kariero in je otroštvo preživljala na športnih igriščih, dokler sama ni odkrila ljubezni do bobnanja. Pokazala je nadpovprečen talent in do konca srednje šole se je razvila v mlado džez bobnarko, ki je bila kos najzahtevnejšim skladbam. Po tej poti se je tudi sama vpisala na glasbeni konservatorij, kjer je učitelj petja prepoznal še njen pevski talent. Dekle je imelo tri oktave razpona glasu.
Sprva je poskušala sama, a je kmalu, leta 1965, združila moči z bratom, ki se je pred tem zaman poskušal prebiti v losangeleških nočnih klubih, kajti v primerjavi s tedaj aktualnimi na rokenrolu temelječimi žanri je mladi Carpenter vztrajal pri harmonsko staromodnejši glasbi. Na drugi strani je izgubil delo v zabaviščnem parku Disneyland, ker je namesto predpisane glasbe s preloma stoletja izvajal sodobno pop glasbo. Torej tip iz nekje vmes.
Skladba brez kitare
Tudi prvi poskusi Carpentersov niso bili uspešni, čeprav so poskusili pri različnih založbah in v več snemalnih terminih. Prav tako neuspešna je bila prva plošča Offering, ki so jo posneli za A&M. Morda zato, ker je bil avtor večine skladb Richard Carpenter, ki je tudi odigral večino inštrumentov, medtem ko je sestra Karen vse skladbe odbobnala. Plošča se imenuje tudi Ticket to ride, po skladbi The Beatles, ki jo je duo priredil, ob kateri pa povprečnega privrženca omenjene skladbe mine poslušanje, saj sta hitro in radoživo uspešnico spremenila v razvlečeno predsamomorilno balado.
Nekateri znotraj založbe, ki je veljala za tovarno uspešnic, so Herba Alperta, trofejnega glasbenika in z Bacharachom tesno povezanega producenta, ki je v imenu založbe s Carpenterjevima podpisal pogodbo, nagovarjali, da ju odpusti. Namesto tega jima je predlagal, da posnameta Close to you. Na kakšne vrste trg so ciljali, govori podatek, da je prvo različico skladbe leta 1963 odpel Richard Chamberlain, ki je bil bolj igralec kot pevec. Za njim je s skladbo poskusila tudi Dionne Warwick, ki je ob Petuli Clark in Olivii Newton-John postala najtesnejša prijateljica Carpenterjeve iz sveta zabave. Prav tako ne preseneča, da med inštrumenti, ki so uporabljeni v skladbi, ni kitare, kar je bilo v duhu leta 1970. Ne nazadnje so tudi že razpadli The Beatles tistega leta vrh lestvice osvojili z baladama, kot sta Let it be in The long and winding road.
Samopodoba, hujšanje, anoreksija
Obenem so producenti dojeli, da morajo na njihovih ploščah inštrumente igrati studijski glasbeniki. Tudi bobne, za katere je sedel Hal Blaine, bobnar, ki je bobnal na največjem številu uspešnic med vsemi ameriškimi inštrumentalisti in ki je o Karen Carpenter menil, da je sicer čudovita bobnarka, vendar še boljša vokalistka, za katero je škoda, da ne zaseda osrednjega mesta na odru. Njen brat in predvsem mama se s tem nista strinjala, medtem ko je bila sama negotova. Videla se je kot bobnarka, ki poje, in ne zgolj kot pevka, med drugim tudi zaradi slabe samopodobe, kar zadeva videz.
Prve diete je preizkušala že v srednji šoli, vendar se je njen odnos do lastne podobe zares zaostril leta 1973, ko je videla svojo fotografijo s koncerta. Tedaj je pri 164 centimetrih višine tehtala 54 kilogramov, kar je v dveh letih zbila na 41 kilogramov. Zavračala je hrano in obenem javno zanikovala, da ima motnje v hranjenju, čeravno se je občinstvo zgražalo nad njeno suhljatostjo. Težavo si je priznala šele leta 1981, ko je tehtala vsega 35 kilogramov. Pred tem je dnevno zaužila po devetdeset odvajalnih tablet. Jeseni 1982 je bila sprejeta v bolnišnico, kjer so ji intravenozno vnašali hrano ter ji zvišali telesno težo za štirinajst kilogramov, kar jo je spodbudilo. »Poglejte me, imam zadnjico,« se je menda šalila, ko se je vrnila domov, vendar ji je anoreksija oslabila srce. Ko so jo 4. februarja našli nezavestno na tleh, ji je srce utripalo s šestimi udarci na minuto. Istega dne je izdihnila.
