Profesorica psihologije Katherine Kinzler pojasnjuje, da poleg samih sporočil, ki jih prenašamo, z besedami nevede razkrivamo tudi svojo identiteto. Prav zato lahko način izražanja pomaga pri oceni inteligence, saj ljudje v govoru nezavedno puščamo majhne sledi. Obstajajo določene fraze, ki pogosto izdajajo pomanjkanje kritičnega razmišljanja, tudi če oseba tega ne počne namerno.
»Očitno«
Včasih ljudje ne želijo ali ne znajo pojasniti svojega razmišljanja. Ko jih poskušate spodbuditi, naj utemeljijo svoje trditve, lahko posežejo po besedi »očitno«. S tem dejansko sporočajo, da je njihovo mnenje tako samoumevno, da ga ni treba dodatno razlagati. V praksi to pogosto pomeni nasprotno. Zanašanje na tak način komunikacije lahko nakazuje na emocionalno nezrelost, saj se oseba poskuša izogniti nelagodju, namesto da bi argumentirala svoje stališče.
»Saj veš, kaj mislim«
Ta fraza se pogosto uporablja, ko nekdo ni sposoben jasno razložiti lastne misli. Socialni psiholog dr. Peter Ditto poudarja, da ljudje lažje sprejmejo kot resnico tisto, kar potrjuje njihova prepričanja. Prav zato lahko »saj veš, kaj mislim« služi kot bližnjica za izogibanje pojasnilom. Namesto da bi oseba pojasnila svojo izjavo, preloži odgovornost na sogovornika, čeprav dejansko ni jasno, kaj je želela povedati.
»Samo povem«
To frazo pogosto uporabljajo ljudje, ki težko prenašajo nestrinjanje. Ko jih nekdo postavi pod vprašaj, zavzamejo obrambno držo in poskušajo omiliti izrečeno z besedami »samo povem«. S tem se dejansko izogibajo odgovornosti za lastne besede. Takšno vedenje pogosto izdaja negotovost in pomanjkanje pripravljenosti na konstruktivno razpravo.
»Sam razišči«
Čeprav je spodbujanje k samostojnemu raziskovanju lahko pozitivno, ta fraza pogosto pomeni, da oseba nima konkretnih dokazov za svoje trditve. Namesto pojasnila breme dokazovanja preloži na sogovornika. V praksi to pogosto pomeni, da oseba le ponavlja nekaj, kar je nekje slišala, vendar tega ne zna podkrepiti.
»Brez zamere, ampak …«
Ta fraza skoraj vedno napoveduje nekaj žaljivega. Ljudje jo uporabljajo, da bi ublažili tisto, kar bodo povedali, vendar je učinek pogosto nasproten. Jasna in vljudna komunikacija brez tovrstnih uvodov je neprimerno bolj učinkovita in iskrena.
»Vseeno mi je«
Čeprav se sliši nedolžno, ta izraz pogosto služi za prekinitev razprave. Uporablja se, ko se želi oseba izogniti konfliktu ali ko nima več argumentov. Vendar pa izogibanje težavam redko vodi do rešitve. Pripravljenost na pogovor, tudi ko je ta neprijeten, je znak zrelosti.
»Verjemi mi«
Ko nekdo nima dokazov, pogosto poskuša prepričati sogovornika s to frazo. Vendar zaupanje brez argumentov ni dovolj. Zanašanje na občutek namesto na dejstva lahko vodi do napačnih zaključkov.
»Mediji lažejo«
Zdrava mera skepticizma je zaželena, vendar popolno zavračanje vseh medijev ni. Ljudje, ki uporabljajo to frazo, pogosto preveč poenostavljajo kompleksne situacije in se nagibajo k teorijam zarote. Ključ je v preverjanju informacij iz več virov, ne pa v popolnem negiranju.
»Vsi govorijo o tem«
To, da je nekaj popularno, še ne pomeni, da je tudi resnično. Ta fraza se opira na mnenje množice namesto na dejstva. Govorice in viralne zgodbe se hitro širijo, vendar je pametnejši pristop preveriti vir, preden nekaj sprejmemo kot resnico.
