Nenavadna zgodba se je začela, ko je štiri tedne staro levinjo Zambi zavrnila njena biološka mati. Veterinar Chris Brown z veterinarske klinike Bondi v Avstraliji ugiba, da je levinja mladiča zapustila zaradi zaznane šibkosti ali hudega stresa. Skrbnici Donna in Amanda sta zato mladiča odstranili iz ograde in prevzeli oskrbo.
Vendar ročno vzgajanje velike plenilske mačke ni idealno. Ker so jo hranili po steklenički in zato ni dobila dovolj materinega mleka ter s tem tudi ne materinih protiteles za zaščito pred okužbami, so morali Zambi zgodaj cepiti. Po drugi strani pa bi Zambi, če bi vztrajala ob biološki materi, lahko čakale hude poškodbe ali celo smrt.
Namesto levinje labradorka
Hranjenje in odpornost nista bila edina izziva. Levi so namreč tudi izrazito družabne živali. Odraščanje brez drugih pripadnikov njihove vrste lahko vpliva na razvoj vedenja in socialnih veščin. Vrnitev ročno vzgojenega mladiča med odrasle leve pa bi bila lahko nevarna. Zato je Brown iskal drugačno rešitev. Amanda je predlagala svojo labradorko Sabi.
Prvi stik med psom in levjim mladičem je bil tvegan, zato je ekipa uporabila nenavaden trik. Ker se psi pri raziskovanju okolice močno zanašajo na voh, so Zambi prebrisali z brisačo, ki je imela Sabijin vonj. Tako so želeli zmanjšati možnost, da bi pes mladiča ob prvem srečanju zaznal kot povsem tujega.
Srečanje je potekalo v Little Animal Rescue Headquarters v predmestju Sydneyja. Namesto zavrnitve ali agresivnega odziva je Sabi pokazala izrazit materinski nagon. Ko je zavohala svoj znani vonj na mladiču, se je Zabi približala, jo začela lizati in sprejela kot svojo.
Vez, ki je obstala
Leto po koncu rejniškega življenja se je ekipa klinike Bondi vrnila k Zabi, da bi preverila, kako se razvija. Vmes je precej zrasla, vez s Sabi pa je ostala trdna. Zanimivo pa je bilo tudi videti, da je labradorki vlogo nadomestne matere uspelo uveljaviti tudi potem, ko je Zambi postala veliko večja od nje. Spomini na čas, ko je z njo spala, ji delala družbo in jo varovala ter učila o mejah obnašanja v krdelu, so bili dovolj, da je Sabi z enim samim zvokom uspelo Zambi opozoriti, kdaj je prekoračila mejo.
Zambi je kljub odraščanju s psi ohranila značilne levje glasove, hkrati pa je spoznavala tudi pasje socialne vzorce.
