Na manjši kmetiji Jennifer Macri blizu mesta Manassas v ameriški zvezni državi Virginija živijo kokoši, gosi, koze, alpake in druge živali. Za njihovo varnost je skrbel približno leto dni star veliki pirenejski planšarski pes Rip. Njegova naloga je bila predvsem odganjanje lisic in drugih plenilcev, ki bi se lahko lotili kokoši.
Rip je svoje delo jemal zelo resno. Če so koze nadlegovale katero od drugih živali, je hitro posredoval. Če je kdo prišel na obisk, je budno spremljal dogajanje. Posebno rad pa je imel osemletnega sina svoje lastnice. Ko je deček prišel na dvorišče, ga je Rip pričakal tako navdušeno, da se je postavil na zadnje noge in mu položil sprednje tace na ramena.
Pred približno štirimi meseci je na kmetijo prišel še prašiček Charlie. Bil je star manj kot leto dni, tehtal je približno 16 kilogramov in imel precej velike načrte za tako majhno žival. Jennifer ga je sprva nameravala imeti v hiši, vendar se Charlie s tem ni strinjal. Radovedni prašiček je nenehno raziskoval, odpiral svojo ogrado in iskal nove dogodivščine. Zato ga je preselila med druge živali na dvorišče.
Tam je spoznal Ripa in rodilo se je nenavadno prijateljstvo. Charlie je psu kradel hrano, Rip pa mu tega očitno ni zameril. Pogosto sta jedla iz iste posode. Kadar so koze začele nadlegovati prašička, se je Rip postavil mednje. Charlie je tekal po dvorišču, Rip pa mu je sledil in pazil nanj.
Kot je pozneje povedala Jennifer, je Rip vse živali na kmetiji dojemal kot svojo čredo. Charlie je bil očitno njen najbolj navihan član.
Pobeg, ki je sprožil pravo iskalno akcijo
Nekega septembrskega dne je Charlie odkril šibko mesto v ograji in se splazil na drugo stran. Lastnica ga je poklicala in prašiček se je vrnil, kot da se ni zgodilo nič posebnega. Jennifer je luknjo popravila.
Toda Charlie je imel drugačne načrte. Ko je morala lastnica zaradi službenih obveznosti odpotovati v Seattle, je dobila sporočilo, da sta Charlie in Rip spet zunaj ograje. Sosedom je ju sprva uspelo spraviti nazaj, vendar sta naslednje jutro znova pobegnila. Tokrat sta se odpravila precej dlje.
Prebivalci bližnjih naselij so poročali o nenavadnem prizoru: po travnikih, pločnikih in ob cestah sta tekala majhen lisast prašiček in velik bel pes. Charlie je običajno vodil, Rip pa mu je zvesto sledil.
V iskanje se je vključila tudi Brenda Conway, ki vodi lokalno spletno skupino za iskanje izgubljenih živali. Na družbenih omrežjih so se vrstile objave o tem, kje so pobegla prijatelja nazadnje opazili. Toda nastala je težava. Več ko je bilo ljudi, ki so ju poskušali ujeti, bolj sta bila prestrašena in bolj sta bežala.
Jennifer je zato ljudi prosila, naj ju ne lovijo. Charlie namreč ni maral, da ga kdo prijema ali dviguje, Rip pa se je očitno trudil ostati ob njem.
Policisti za prašičkom
Pobegla prijatelja sta se medtem približevala prometni cesti Dale Boulevard. Na pomoč so prišli policisti okrožja Prince William. Na družbenih omrežjih se je kmalu pojavil posnetek precej nenavadnega policijskega zasledovanja. Policista sta v dežju tekla za prašičkom, ki je spretno spreminjal smer in se izmikal njunim poskusom, da bi ga ujela. Policija se je ob objavi posnetka celo pošalila, da se šala o policistih, ki lovijo prašiča, ponuja kar sama od sebe.
Nazadnje jima je uspelo. Charlieja so ujeli nepoškodovanega in ga odpeljali na varno. Toda Ripa ni bilo nikjer. Med iskanjem so prostovoljci izvedeli, da je psa verjetno oplazilo vozilo. Kljub temu je nadaljeval pot. Jennifer je menila, da je iskal Charlieja, saj je bil vajen slediti njegovemu vonju in paziti nanj.
Brenda Conway je še naprej preiskovala okolico. Pomagala je postavljati pasti in kamere, upali so namreč, da bodo z njihovo pomočjo našli psa.
Nato pa je med vožnjo ob prometni cesti opazila skupino ljudi. Prizor jo je močno potrl – ob cesti je ležal Rip. Zbil ga je avtomobil. Tokrat mu ni bilo več pomoči.
Prijatelja, ki ju je ločila cesta
Charlieja so varno vrnili lastnici. Začasno je ostal v hiši, dokler niso dokončno popravili ograje, skozi katero je pobegnil. Jennifer pa je čakala še precej težja naloga. Svojemu osemletnemu sinu je morala povedati, da se njegov ljubljeni Rip ne bo več vrnil. Dečka je novica močno prizadela.
Zgodba o nenavadnih prijateljih je medtem ganila številne ljudi, ki so spremljali njuno iskanje. Še posebej zato, ker Rip sploh ni bil pes, ki bi običajno bežal s kmetije. Bil je čuvaj, ki je ostajal ob svojih živalih. Njegova lastnica je prepričana, da ni pobegnil zaradi želje po pustolovščini, ampak zato, ker je hotel paziti na Charlieja.
»Rip je opravljal svoje delo. In opravljal ga je do samega konca,« je povedala za Washington Post.
Charlie Bacon bo verjetno še naprej radoveden prašiček, ki bo iskal priložnosti za kakšno vragolijo. Toda ko se bo vrnil na dvorišče, ga tam ne bo več čakal njegov veliki beli prijatelj.
Tisti, ki mu je vedno sledil. Tudi takrat, ko mu ne bi smel.
