Podnebje se segreva. Ne le zaradi tega, ker se bliža poletje. Evropa sodi med celine, kjer se podnebje v zadnjih letih segreva hitreje od drugih celin. Močno pa posledice podnebnih sprememb občutimo tudi v Sloveniji. Na sončni strani Alp se podnebje segreva še hitreje od evropskega povprečja. Če smo v 80. letih prejšnjega stoletja v osrednji Sloveniji našteli povprečno le okoli 5 do 10 dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija na leto, danes ta številka rutinsko presega 30 ali celo 40 dni.
V luči teh sprememb se v vse več državah porajajo zamisli o zakonskih omejitvah najvišje temperature na delovnem mestu. O tem so resno začeli razmišljati celo Britanci. Ocenjujejo, da so vročinski valovi na Otoku že tako intenzivni, da ogrožajo zdravje ljudi, zmanjšujejo produktivnost in spreminjajo način življenja.
Britanci se pregrevajo
Britanski odbor za podnebne spremembe v svojem poročilu opozarja, da državna infrastruktura ni bila izdelana za trenutno stanje podnebja. Posebej ostro so se lotili vprašanja ekstremne vročine v stavbah. Po ocenah odbora bi se lahko med hujšimi vročinskimi valovi pregrevalo več kot 90 odstotkov obstoječih domov na Otoku. Zato predlagajo uvedbo najvišje dovoljene temperature na delovnih mestih.
Britanski strokovnjaki opozarjajo, da pri visokih temperaturah produktivnost hitro pade, ljudje pogosteje delajo napake, poveča pa se tudi tveganje nesreče pri delu. Delodajalce bi zato spodbudili k vlaganjem v hlajenje prostorov, senčenje, toplotne črpalke in druge rešitve.
Slovenija že ima določeno mejo
Čeprav se je Slovenija dolgo dojemala kot podnebno zmerna država, zadnja leta rišejo povsem drugačno sliko. Poletni vročinski valovi so daljši in intenzivnejši. Temperature nad 35 stopinj Celzija niso več redkost niti v Ljubljani, kaj šele na Primorskem ali Štajerskem.
Slovenska zakonodaja medtem že določa, da temperatura v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v "vročih delovnih prostorih", kjer so temperature višje zaradi tehnološkega procesa. Podoben ukrep poznajo tudi v Španiji, kjer je za pisarniško delo meja postavljena celo za stopinjo Celzija nižje kot v Sloveniji. Za lažje fizično delo pa je meja 25 stopinj Celzija.
Problem zastarelih stavb in javne infrastrukture
Tudi v Sloveniji so izziv stavbe. Velik del našega stanovanjskega fonda in številne javne ustanove so bili načrtovani v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja – za precej milejše poletne razmere. Marsikatera šola in vrtec v juniju in septembru nimata ustreznega hlajenja, v pisarnah starejših stavb pa temperature poleti redno presegajo mejo udobja.
Na udaru pa so v Sloveniji zlasti delavci na prostem, saj jasnih zakonskih omejitev glede dela v najhujši pripeki, razen splošnih priporočil, pravzaprav nimamo. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih v svojih členih eksplicitno ureja le zaprte delovne prostore, ki se jih lahko klimatizira. Zunaj pa je pripeka vse večja in vse pogostejša.
