Starejši psi so pravi mojstri prikrivanja bolečine. Njihovi predniki so se morali v naravi naučiti, da je pokazati šibkost lahko nevarno, zato tudi današnji pes pogosto ne bo zacvilil ali začel očitno šepati, ko ga nekaj boli. Namesto tega se bolečina lahko pokaže precej bolj neopazno – pes se začne drugače obnašati, več spi, se manj veseli prihoda lastnika ali se nenadoma izogiba dejavnostim, ki jih je nekoč oboževal.
Prav zato lastniki spremembe pri starejšem psu pogosto pripišejo staranju. Če pes počasneje vstaja, noče več skočiti na kavč ali postane nekoliko siten, se lahko zdi, da gre preprosto za posledice let. Toda takšno vedenje je lahko tudi znak bolečine, ki jo je mogoče zdraviti.
Bolečine so pri starejših psih precej pogoste. Z leti se poveča predvsem pojavnost osteoartritisa, pogostejše postanejo tudi zobne bolezni, težave s hrbtenico in nekatere notranje bolezni, ki lahko povzročajo bolečine. Pomembno pa je, da starost sama po sebi ni diagnoza in da bolečina ni nekaj, kar bi moral pes preprosto prenašati.
Deset tihih opozoril, ki jih ne gre spregledati
Eden prvih znakov je lahko sprememba gibanja. Pes začne vstajati počasneje, težje hodi po stopnicah ali se pred skokom na kavč oziroma v avtomobil za trenutek ustavi. Morda še vedno zmore vse, kar je zmogel nekoč, vendar se mora za to očitno bolj potruditi.
Drugi znak je manjša želja po aktivnosti. Pes, ki je bil nekoč navdušen nad sprehodi, začne hoditi krajše razdalje, zaostaja ali se med sprehodom pogosto ustavlja. Tudi več spanja je lahko opozorilo, zlasti če gre za izrazito spremembo v primerjavi s prejšnjim vedenjem.
Pozorni moramo biti tudi na spremembe pri hranjenju. Nenadna izbirčnost ali slabši apetit je lahko povezan z bolečino, med drugim z zobnimi težavami, lahko pa opozarja tudi na druge zdravstvene težave.
Pomemben znak so spremembe razpoloženja. Pes, ki je nenadoma bolj razdražljiv, se umika, renči ob dotiku ali se ne želi pustiti dvigniti, morda ne postaja »tečen«, temveč poskuša zaščititi boleče mesto.
Bolečina lahko vpliva tudi na spanje in počitek. Pes težko najde udoben položaj, se pogosto prestavlja ali ponoči vstaja. Nekateri psi zaradi bolečin postanejo nemirni, drugi pa se umaknejo in spijo več kot običajno.
Opaziti je mogoče tudi pretirano lizanje ali grizenje določenega dela telesa. Če pes vztrajno neguje eno tačko, sklep ali drug predel, je lahko tam prisotna bolečina ali drugo draženje.
Spremeni se lahko tudi držanje telesa. Pes lahko začne hoditi bolj sključeno, drugače nosi glavo ali se izogiba določenim gibom. Včasih je sprememba zelo majhna, zato jo lastnik opazi šele, ko primerja današnje vedenje s tistim izpred nekaj mesecev.
Pri nekaterih psih se pojavijo tudi težave pri opravljanju potrebe. Bolečine v sklepih ali hrbtenici lahko otežijo počepanje, zato pes potrebuje več časa ali začne iskati drugačen položaj.
Tudi spremembe v odnosu do ljudi so lahko pomembne. Pes, ki je bil vedno pripravljen na božanje, se lahko začne dotiku izogibati. Če je bolečina izrazita, lahko celo zarenči, ko ga nekdo prime na določenem mestu.
Deseti znak pa je pravzaprav najpomembnejši – kakršna koli nenadna in vztrajna sprememba vedenja. Lastnik svojega psa najbolje pozna, zato je pogosto prav občutek, da »nekaj ni tako kot prej«, prvi namig, da se dogaja nekaj zdravstvenega.
Veterinar lahko pomaga
Nobeden od teh znakov sam po sebi še ne pomeni, da psa zagotovo boli. Toda več sprememb skupaj je dovolj dober razlog za obisk veterinarja, še posebej, če trajajo ali se stopnjujejo. Dobra novica je, da lahko veterinar pri številnih vzrokih kronične bolečine pomaga. Glede na vzrok pridejo v poštev zdravila, fizioterapija, nadzor telesne teže, prilagoditev gibanja in spremembe domačega okolja. Včasih lahko pomagajo že preproste stvari, kot so nedrseče podlage, lažji dostop do ležišča ali preprečevanje skakanja po stopnicah.
Najpomembnejše je, da sprememb ne odpišemo z besedami »saj je že star«. Starejši pes morda res potrebuje več počitka, vendar starost sama po sebi ne bi smela pomeniti življenja z bolečino.
