Ana Mladić je bila letnik 1971 in je bila dve leti mlajša od brata Darka. Oba sta bila rojena v Skopju, saj je oče kot oficir Jugoslovanske ljudske armade (JLA) večji del služenja med letoma 1965 in 1989 prebil v Makedoniji. Po kratkem postanku v Prištini so ga poleti 1991 premestili v Knin in pomladi 1992 v Sarajevo. Tam je najprej postal komandant drugega vojnega območja, ko se je JLA uradno umaknila iz Bosne in Hercegovine, pa je prevzel komando nad novoustanovljeno vojsko Republike Srbske, ki je v večjem delu prevzela orožje, opremo, infrastrukturo in del kadrovske zasedbe od JLA.
Od Skopja do Beograda
Otroka sta osnovno šolo končala v Makedoniji, v začetku devetdesetih se je družina preselila v Beograd. Nikdar pa v Sarajevo, čeprav bi se dalo po nekaterih podatkih sklepati tudi tako, kar bi ob dejstvu, da je Mladić bosansko prestolnico obstreljeval, lahko pomenilo dodaten čustven moment v življenju njegove hčerke. Ne, Ana Mladić ni nikdar živela v Sarajevu, se je pa Mladić kot štirinajstletnik v Sarajevo prišel izučit se za kovinostrugarja, nato se je odločil za vpis na vojno akademijo. Obenem je v Sarajevu živel njegov brat Milivoj, v družinski hiši, ki jo je v letih pred vojno obiskoval tudi sam. Med obstreljevanjem mesta jo je zrušilo njegovo topništvo.
Ana Mladić je v Beogradu obiskovala medicinsko fakulteto in je veljala za izstopajoče dobro študentko. Ne nazadnje je tudi njen oče vojno akademijo leta 1965 končal med najboljšimi v generaciji, dodatno izobraževanje na komandno-štabni akademiji pa leta 1978 kot absolutno najboljši. Z očetom sta bila v dobrih odnosih, med drugim ga je obiskovala na fronti, nato so jo 25. marca 1994 zjutraj našli mrtvo v družinski hiši. Ustrelila naj bi se z očetovo pištolo. Mladić je večkrat omenil, da ne verjame v njen samomor, temveč da je šlo za umor.
Usodna ekskurzija ali zaročenec
Pred tem je šla v organizaciji beograjske medicinske fakultete na študijsko ekskurzijo v Moskvo, čemur je on zaradi varnostnih razlogov nasprotoval, vendar ji je priskrbel posebnega čuvaja. Domnevno je šlo za človeka po imenu Lazar Kovačević, trgovca z orožjem, ki so ga marca 1995 ubili v njegovi moskovski pisarni, kar je dodaten teoretskozarotniški moment. Po eni od različic naj bi Mladić njega krivil za hčerkino usodo. Najbolj razširjena razlaga govori o tem, da se je dekle med bivanjem v Moskvi seznanilo z manj zgledno resnico o delovanju oboževanega očeta in naj bi si življenje vzela zaradi razdvojenosti in razočaranja nad njim.
V obtoku je tudi zgodba o kapetanu Draganu Stojkoviću iz Niša (letnik 1962), ki je konec osemdesetih potrjeno služboval v Skopju in se v začetku devetdesetih prav tako preselil v Beograd. Glede na dokument, ki je predstavljen v eni od dokumentarnih oddaj na spletu, je njegov beograjski naslov vsega poltretji kilometer oddaljen od bivališča Mladićev oziroma v isti beograjski občini Čukarica. Stojković bi naj bil v zvezi oziroma celo zaročen z Mladićevo hčerko, s čimer se ta ni strinjal in naj bi ga zato, da bi zvezo prekinil, poslal na nevarno bosansko bojišče. Po drugih virih se je Stojkovič v 72. specialno brigado iz Pančeva javil sam, brigada je bila iz Srbije poslana na sarajevsko bojišče, v akcijo Oklep 2, ki se je začela decembra 1993. Akcija je propadla in Stojković je, potem ko je tri ure sam držal položaj in zaman pričakoval pomoč, padel s še sedmimi specialci. V Nišu obstaja ulica z njegovim imenom.
Maščevanje paravojaških kriminalcev
Še najbolj zarotniško spektakularna inačica vzrokov smrti hčere Ratka Mladića pa je vezana na Željka Ražnjatovića - Arkana, razvpitega v Brežicah rojenega srbskega kriminalca in sodelavca SDV, ki je jeseni 1990 ustanovil Srpsko prostovoljno gardo, paravojaško formacijo. Z njo se je leta 1991 udeležil bitk na Hrvaškem, nato je leta 1992 delovanje preselil v BiH, kjer je od maja 1992 vojski poveljeval Mladić, ki je terjal, da se poveljevanje centralizira v njegovem štabu. Divjanje arkanovcev je trajalo od pomladi do poletja leta 1992, vendar so odnosi med Arkanom in Mladićem postali poudarjeno napeti šele leta 1995, ko je Arkan drugič prišel v BiH in ko se je do Mladićevih vojakov vedel poniževalno, jih strigel in žalil, češ da so strahopetci. Mladić mu je zagrozil, da bo, če se ne uklonijo njegovemu poveljevanju, na arkanovce streljal. Po tej teoriji je Ana Mladić izgubila življenje kot povračilo paravojaško-kriminalnih struktur, ki naj bi jim Mladić preprečeval plenjenje.
