Kopalna sezona je v polnem razmahu, ne samo na morju, tudi na jezerih in rekah, ki se v poletnih mesecih segrejejo manj kot Jadran in tako ponujajo ponekod resnično osvežitev in ohladitev. V Sloveniji imamo 49 kopalnih voda na rekah, jezerih in morjih, od tega 17 naravnih kopališč, ki imajo upravljalca, kar pomeni, da je zagotovljena varnost in urejenost kopališča, medtem ko je kopalnih območij brez upravljalca 32, to pomeni, da tam ni reševalcev iz vode, kopanje pa je na lastno odgovornost. Država z monitoringom redno spremlja kakovost vode na teh območjih v času kopalne sezone, ki na rekah in jezerih traja od 15. junija do 31. avgusta. Vsakih 14 dni poteka vzorčenje, ki ga izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), na spletni strani agencije za okolje in prostor pa najdete interaktivni zemljevid, ki prikazuje trenutno stanje voda in temperaturo na posameznih merilnih mestih.
Odlična in dobra kakovost
Nekaj najbolj znanih naravnih kopališč na celinskih vodah pri nas, kjer poteka tudi redno vzorčenje, je na rekah Nadiži, Soči, Idrijci, Krki in Kolpi, prav tako na Blejskem in Bohinjskem jezeru ter Šobčevem bajerju. Kakovost vode je ta hip povsod ali odlična ali dobra.
Najbolj kakovostno vodo boste našli v zgornjem toku Soče nad Tolminom, kjer je kakovost odlična, Soča pri Bovcu pa ima osvežujočih 12 stopinj Celzija, medtem ko ima pri Solkanu že 19 stopinj. Nadiža se ponaša z dobro kakovostjo vode pri kampu Podbela in Robiču, njena temperatura pa je prijetnih 22 stopinj. Dobro kakovost vode ima tudi Idrijca v Bači pri Modreju, kjer je priljubljeno naravno kopališče, medtem ko je na gorenjski strani Julijskih Alp v Bohinjskem in Blejskem jezeru ter Šobčevem bajerju kakovost vode odlična. Toda tam vendarle ni tako osvežujoča kot na rekah, saj se je temperatura Bohinjskega jezera v preteklih vročih dneh povzpela na 25 stopinj, medtem ko je imelo Blejsko jezero celo 27 stopinj.
Priljubljeno naravno kopališče na Krki pri Žužemberku se lahko prav tako pohvali z odlično kakovostjo vode in prijetnimi 21 stopinjami, enako številna kopališča na Kolpi, ki v poletnih mesecih privabljajo veliko obiskovalcev. Kakovost Kolpe je odlična in dobra, pri Metliki pa je njena temperatura že dosegla 29 stopinj.
Na drugih celinskih vodah ni državnega monitoringa, saj območja niso označena kot kopalne vode, toda to ne pomeni, da ga ne naročajo posamezne občine tam, kjer se ljudje kopajo. Tak primer je na primer Velenjsko jezero, ki že leta prejema naziv najboljšega naravnega kopališča pri nas in kjer redno potekajo tudi analize kakovosti vode. Ta ni samo primerna in varna za kopanje, je celo odlične kakovosti, analizo pa prav tako opravlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, in sicer enkrat tedensko, torej še pogosteje, kot poteka državni monitoring na kopalnih vodah. Tudi občina Žalec že nekaj let v poletnih mesecih naroča analizo kakovosti reke Savinje na območju ribnika Vrbje in pri drči v Šeščah, kjer se ljudje radi kopajo. Vendar pa rezultati kažejo, da so obdobja, ko Savinja ne dosega vedno standardov za kopanje, in obdobja, ko je kakovost vode dobra. Tudi te analize opravlja NLZOH.
Odlične vode v Avstriji
Poročilo o kopalnih vodah pa vsako leto izda tudi Evropska unija in rezultati za leto 2025 so pokazali, da je večina kopalnih voda v Evropi izpolnila najstrožje standarde kakovosti. Oceno odlično je prejelo kar 85 odstotkov evropskih kopališč, kot slabo pa jih je bilo ocenjenih 1,5 odstotka. Največji delež kopalnih voda odlične kakovosti je v Avstriji, Bolgariji, na Cipru in v Grčiji, kjer znaša vsaj 95 odstotkov. Je pa kakovost obalnih kopalnih voda na splošno boljša v primerjavi z rekami in jezeri, saj je bilo lani 88 odstotkov obalnih kopalnih voda v EU odlične kakovosti, medtem ko je ta delež pri celinskih kopalnih vodah znašal 78 odstotkov.
Kako je pri nas? Oceno odlično je prejelo 75,5 odstotka kopališč, med njimi vsa obalna kopališča, medtem ko je med kopališči na jezerih in rekah ta delež znašal 57,1 odstotka.
Naj naravno kopališče
Naj bo številk dovolj. Poletje se je začelo in podajamo vam nekaj idej, kje na celini se ohladiti v vročih dneh, ki še prihajajo. Morda se boste navdušili nad kakšnim koščkom Slovenije, ki ga doslej še niste poznali.
Eno najbolj priljubljenih jezer v osrednjem delu Slovenije je Velenjsko jezero oziroma Velenjska plaža, kjer že davno ne boste srečali le domačinov, temveč svoje sodržavljane od vsepovsod pa tudi goste iz tujine. Že osem let zapored nosi Velenjska plaža naziv najboljšega naravnega kopališča pri nas in je eno najbolj urejenih kopalnih območij v Sloveniji, Velenjčanom pa lahko upravičeno priznamo, da so poskrbeli za pravo morsko vzdušje na obali jezera, ki je kajpada lepo urejena s pomoli, potmi, tuši in sanitarijami, ne manjka niti raznolike gostinske ponudbe, ki obsega tako hrano kot osvežujočo pijačo. Cene so povsem običajne in seveda ne dosegajo v nebo kipečih cen kot v tako imenovanih slovenskih turističnih biserih. Obiskovalci bodo gotovo cenili dejstvo, da so ležalniki in senčniki brezplačni, seveda ob plačilu kavcije, da jih nihče ne bo preganjal, če bodo poležavali v senci ob jezeru ali na vodi na napihljivi blazini, supali in se vozili s kajakom, lastnim ali izposojenim. Za 12 evrov na uro si je mogoče izposoditi sup. Ob jezeru so kamp, rekreacijske površine, zabaviščni park, imajo pa tudi plažo za pse. Le parkiranje ni brezplačno, razen prve ure. Toda še vedno boste za dnevno parkiranje odšteli pet evrov in nič več, medtem ko je za invalide in motoriste urejeno celo brezplačno parkiranje.
Biološki bazen
Nekoliko severneje od Velenja, na Koroškem, prav tako ni slovečih turističnih imen, zato pa imajo Korošci nekaj, česar ni nikjer drugje v Sloveniji, to je prvi in edini biološki naravni bazen v Sloveniji. Gre za Vodni park Radlje ob Dravi, ki je sicer umetna vodna površina, toda zasnovana tako, da posnema delovanje naravnega ekosistema. Objekt je bil zgrajen na prej degradiranem območju ob reki Dravi ter se polni s podtalnico in lokalnim vodovodnim omrežjem.
Za čistočo vode skrbijo naravni organizmi, voda je redno kontrolirana in odlične kakovosti, kopališče pa ima urejeno celotno infrastrukturo s pomoli, potmi, tobogani, gostinsko ponudbo, igrišči in reševalci iz vode, ponaša se tudi z mednarodnim ekološkim priznanjem Modra zastava. Za vstop boste med vikendi odšteli osem evrov, med tednom pa 5,5 evra.
Na Kočevsko
Podobno zgodbo kot Velenjsko jezero ima tudi Kočevsko oziroma Rudniško jezero, ki je nastalo tako, da je dno kotline dnevnega kopa kočevskega rudnika rjavega premoga postopoma napolnila voda. Ta sodi med najčistejše pri nas, vzorčenje vode poteka na več točkah, meritve pa redno kažejo, da gre za kopalno vodo najvišje kakovosti. Občina je pred leti uredila plažo z lesenimi pomoli, na jezeru pa boste lahko brez težav supali, čolnarili ali celo jadrali. Ob jezeru sta gostinska ponudba in urejen kamp, zato lahko na Kočevskem ostanete tudi kakšen dan več in obiščete še druge krajevne zanimivosti. Supe si je mogoče tudi izposoditi. Če vam kopanje ne bo dovolj, so okoli jezera urejene sprehajalne in kolesarske poti, lahko pa tudi ribarite, seveda potrebujete za to dovolilnico. Obiskovalci se bodo gotovo razveselili brezplačnega parkiranja, kajti občina Kočevje ohranja politiko, ki jo državljani Slovenije pogrešajo drugod, po kateri so javna parkirišča v občini brezplačna.
Naj velja še opozorilo, da so jezera in reke naravni ekosistemi s svojimi zakonitostmi. Zato naj ob velikem številu utopitev ob zadnjem vročinskem valu v Evropi opomnimo, da nikoli ne precenjujmo svojega znanja pri plavanju, še najmanj pa moči narave. Reke imajo tokove, brzice, valove in vrtince. Kamni v rekah in jezerih so prekriti z algami in mahovi ter spolzki. Bodimo pozorni tudi na morebitne predmete v vodi, kot je steklovina, debla in veje, ne plavajmo sami in ne oddaljujmo se preveč od obale. Tako bo poletje ne samo bolj sveže, ampak tudi varno.
