Veselje po osvojitvi naslova evropskih prvakov v kategoriji do 20 let se še ni poleglo, že so za nov velikanski uspeh slovenske košarke poskrbeli še malce mlajši košarkarji, tisti iz selekcije do 18 let, ki so se na prvenstvu v Trentinu v Italiji prav tako povzpeli na vrh Evrope. Za nameček prvič v zgodovini. Kolajne sicer tudi reprezentanci do 18 let niso bile tuje, saj so pred letošnjo zlato leta 2002 osvojili že tudi srebrno, v letih 2019 in 2024 pa so bili tretji. Če poleg štejemo še koronsko obdobje, ko so potekali različni turnirji, je bera kolajn slovenskih fantov in deklet mlajših starostnih kategorij z velikih tekmovanj sicer še bogatejša, drugače pa so jih skupno doslej osvojili že 18, od tega 17 na evropskih prvenstvih. Ob tem pa je Slovenija postala šele četrta država, ki ima med fanti evropskega prvaka tako v kategoriji do 18 let kot tudi v tisti do 20. Pred njo je to uspelo le še Srbiji (leta 2007), kar dvakrat Španiji (2011 in 2022) ter Turčiji (2014).
Joksimović MVP turnirja
Sami lepi podatki za zgodovino torej. V katero so se zdaj z zlatimi črkami za vedno zapisali tudi Rok Kozel, Gal Čop, Stefan Joksimović, Maks Ciperle, Lukas Nikola Bojović, Timotej Balažić, Jazon Krošelj, Igor Stjepanović, Jusuf Karišik, Oskar Kuzman, Anid Pašić in Martin Cizej. Seveda pa ne gre pozabiti niti na selektorja Domna Zevnika, pomočnika Jana Močnika in Jurija Ucmana ter celotno spremljevalno ekipo. »Ključna je bila povezanost. Imamo ogromno košarkarjev, ki igrajo na enakem položaju, tako da so se morali vsi malce prilagoditi in vsak žrtvovati del svoje igre oziroma tistega, česar so morda navajeni iz klubov. Če bi rekel, da smo na začetku vedeli, da se bo vse uskladilo, bi lagal. Rasli smo s tekme na tekmo in vse skupaj oblikovali v lepo zgodbo. Bili smo samozavestni, pa tudi mirni, niti se nismo obremenjevali, če bomo zmagali, postopoma pa je to prineslo rezultat,« je misli po koncu prvenstva strnil selektor Domen Zevnik.
Povsem brez praske je sicer košarkarji do 18 let v nasprotju s starejšimi kolegi, ki na prvenstvu v Ljubljani niso izgubili niti ene tekme, niso odnesli. V prvem delu tekmovanja so namreč izgubili proti Nemčiji in iz skupine C napredovali kot drugouvrščena reprezentanca, a se je ta poraz izkazal kot povsem nepomemben, saj so na tekmah na izločanje Slovenci nato najprej v osmini finala premagali Latvijo (86:76), pa v četrtfinalu Izrael (95:87), še posebno suvereni pa so bili v polfinalu, v katerem je Španija padla z 90:71, in v finalu, v katerem gostitelji Italijani prav tako niso imeli nikakršnih možnosti (88:71).
Jasno, kot je ob osvojitvi naslova tudi pričakovati, je imela slovenska reprezentanca v svojih vrstah tudi najboljšega igralca turnirja. To je postal komaj 17-letni Stefan Joksimović, ki je bil obenem kot edini Slovenec tudi član najboljše peterice, ob tem pa je osvojil tudi krono najboljšega strelca turnirja, saj je na sedmih tekmah v povprečju dosegal po 23,1 točke. Sin nekdanjega slovenskega reprezentanta Nebojše Joksimovića in član španskega evroligaša Baskonie sicer spada med najbolj nadarjene košarkarje svoje generacije ne le v Evropi, temveč na svetu, trenutne napovedi pa kažejo celo, da bi utegnil biti prihodnje leto na naboru lige NBA izbran med prvimi tremi. Med posamezniki, ki so statistično izstopali, velja omeniti še Maksa Ciperleta, ki je bil drugi najboljši kradljivec žog na turnirju, ob tem, da je nasprotnikovim igralcem uspešno kradel žoge, pa je bil košarkar Cedevite Olimpije tudi najboljši slovenski skakalec in asistent ter eden izmed štirih košarkarjev, ki so v povprečju dosegali dvomestno število točk (11,6). Ob njem so bili to še že omenjeni Joksimović, Igor Stjepanović (13,9) in Lukas Bojović (12,7), ki so, čeprav seveda zaslug za uspeh nikakor ne gre odrekati nikomur, predstavljali hrbtenico reprezentance.
Ključna naslednja leta
Če njim dodamo še nekatere nosilce reprezentance do 20 let in posameznike, ki izstopajo v članski konkurenci, čeprav tam trenutno z izjemo Luke Dončića in še kakšnega posameznika zeva kar precejšnja luknja, bi Slovenija do (deloma) domačega evropskega prvenstva leta 2029, ko bo eno izmed skupin gostila Ljubljana, utegnila sestaviti ekipo, ki bi se znova lahko spogledovala z najvišjimi mesti. »Verjamem, da je prihodnost svetla za vse te naše fante in da bodo kmalu pisali uspešno zgodbo na članski ravni,« je povedal tudi Zevnik. Seveda pa bo vse odvisno od nadaljnjega razvoja nadarjenih mladcev. Uspehi v konkurenci vrstnikov so sicer zagotovo spodbudni, niso pa zagotovilo za uspešno nastopanje med člani. V naslednjih sezonah bodo tako ključni dobri treningi, dovolj priložnosti za igro, pri vsem skupaj pa bo kot vselej pri marsikom kaj odvisno tudi od sreče.
Živimo namreč v obdobju, ko so svoje lovke po največjih evropskih talentih na veliko začele iztegovati ameriške univerze, ki mladeniče, kar pred tem ni bilo dovoljeno, zdaj lahko tudi (bogato) plačajo. V ZDA pa se je znal tudi kakšen res zelo nadarjen igralec že tudi povsem izgubiti, saj se pri nizki starosti ni znal dovolj hitro navaditi na povsem novo okolje, način dela … Tudi o tem bodo morali nekateri, ki se utegnejo podati čez lužo, pošteno razmisliti, ni pa to seveda pravilo, ne nazadnje je liga NCAA še vedno najboljša odskočna deska za najmočnejšo ligo na svetu NBA. In če na univerzitetnem prvenstvu komu uspe zares opozoriti nase …
