Največji hrvaški otok je Cres, čeprav je do nedavnega veljalo prepričanje, da je to Krk. Vendar bi se vsi današnji otoki po svoji velikosti lahko skrili pred otokom Apsyrtides. Ta je do pred približno 2000 leti obstajal na Jadranu, natančneje na območju današnje Hrvaške. Gre za prostor, ki ga danes zasedata kvarnerska otoka Lošinj in Cres, ki sta bila nekoč združena v eno celoto.
Nekdaj največji
Kot poroča portal putnikofer.hr, je v antiki ta veliki otok nosil ime Apsyrtides (v prevodu Osorski otok). Če bi ostal nedotaknjen, bi bil danes prepričljivo največji v hrvaškem delu Jadrana. Otoka sta bila ločena že v rimski dobi, najverjetneje iz praktičnih razlogov: da bi skrajšali pomorsko pot in olajšali plovbo skozi Kvarner. Rimljani so takrat pri kraju Osor prekopali ozek kanal, širok le enajst metrov. Ta mali, a strateško pomembni poseg je trajno spremenil geografijo tega dela Jadrana.
Danes je ta prekop znan kot Osorski kanal. Premošča ga premični most, ki se dvakrat na dan dvigne, da omogoči prehod ladjam. Ravno na tem mestu, kjer se je kopno nekoč neopazno nadaljevalo, danes simbolično prehajamo z enega otoka na drugega, s Cresa na Lošinj ali obratno.
Mesto, kjer se srečata preteklost in sedanjost
Na točki, kjer se otoka stikata, leži kraj, ki so ga že od rimskih časov obiskovali mornarji in trgovci. Osor ima ogromen zgodovinski pomen za Kvarner in je eno najstarejših naselij na hrvaški obali. Ta bogata dediščina je še danes vidna v vsakem njegovem kamnu. Fizično leži na Cresu, administrativno pa pripada Lošinju, vendar ima za oba otoka velik pomen, tako danes kot skozi tisočletno zgodovino.
Cres in Lošinj sta največja v otoški skupini, ki vključuje še Unije, Vele in Male Srakane, Susak, Ilovik ter vrsto malih nenaseljenih otočkov. Danes delujeta kot dva ločena svetova, vsak s svojimi značilnostmi, pokrajino in ritmom življenja.
Otok surove narave in miru
Cres je otok neokrnjene narave. Njegovo nasprotje turističnemu vrvežu se skriva v skalovju, suhozidih in skritih zalivih, ki delujejo, kot da bi v njih čas obstal. Tukaj vlada počasnejši ritem, glavno besedo pa ima narava.
Eden njegovih največjih draguljev so Lubenice, srednjeveška vasica na skoraj 400 metrov visoki pečini z osupljivim razgledom. Tu je tudi Vransko jezero, eden najpomembnejših virov pitne vode na hrvaških otokih. Njegova površina je nad morsko gladino, dno pa pod njo, kar predstavlja pravo naravno enigmo. Cres je tudi zatočišče redkih beloglavih jastrebov, ki gnezdijo na strmih stenah. Ta kombinacija divjine, tišine in avtentičnosti je idealna za vse, ki želijo pobegniti pred gnečo.
Elegantni otok vitalnosti
Na drugi strani kanala Lošinj ponuja povsem drugačno izkušnjo. Znan kot otok vitalnosti, že stoletja privablja obiskovalce zaradi blagega podnebja, čistega zraka in zdravilnih rastlin. Njegovo srce je Mali Lošinj, slikovito mestece z barvitimi fasadami in največje otoško mesto na Hrvaškem. V bližini je zaliv Čikat, znan po borovih gozdovih in elegantnih vilah iz obdobja avstro-ogrske aristokracije.
Lošinj je tudi eden redkih krajev na Jadranu, kjer lahko v naravnem okolju opazujete delfine. Sprehajalne poti ob morju in vonj po borovcih ustvarjajo skoraj terapevtsko vzdušje. V nasprotju z bolj surovim Cresom je Lošinj bolj krotek in usmerjen v turizem, a še vedno ohranja mero pristnega otoškega življenja.
Čeprav ju danes loči ozek kanal, sta Cres in Lošinj še vedno nerazdružljivo povezana. Ne le z mostom v Osorju, temveč tudi s skupno zgodovino. Po obeh otokih poteka pohodniška pot, ki je v čast staremu imenu poimenovana Via Apsyrtides.