Več kot deset let, od decembra 2015, so članice Koroškega medgeneracijskega centra, ki ima sedež na Ravnah na Koroškem, šivale gobelin, velik dva krat tri metre, katerega motiv je zasnovala akademska slikarka in mentorica projekta Ustavi – zašij – ponastavi Katja Felle. Ob koncu projekta je sodelujoče pri projektu sprejel ravenski župan Tomaž Rožen in pohvalil njihovo ustvarjalnost, trud in požrtvovalnost.
Kot je dejal župan, je gobelin umetniški izdelek in obenem živi spomenik druženja, ki simbolizira krpanje razpok v družbi, ponovno povezuje generacije in daje vrednost skupnemu ustvarjalnemu trudu. Bliže ko so bile članice cilju, bolj tesno so bile skupaj.
Napisali celo himno
»Izdelek pušča globok umetniški in identitetni vtis v skupnosti in postavlja temelj za nadaljnje medgeneracijske projekte, ki bodo še naprej tesno prepletali vse segmente udejstvovanj. Obenem je dokaz, da skupaj nismo le povezovalci prepletenih niti, ampak tkalci skupne usode – nevidne in vidne, a vedno močne,« je na sprejemu pri županu poudarila Uršula Vezonik, predsednica društva Koroškega medgeneracijskega centra (KMC) Ravne, ki letos slavi 12 let uspešnega dela. Nekaj laskavih besed je članicam, ki so sodelovale pri projektu, namenila tudi strokovna vodja ob ustanovitvi društva KMC Marjana Kamnik ter pobudnica projekta in mentorica/umetnica, akademska slikarka Katja Felle, ki se je zahvalila za opravljeno delo, ob tem pa poudarila unikatnost izdelka. Štirinajst članic se je namreč lotilo vezenja abstraktnega motiva, ki izhaja iz računalniško obdelanega vzorca slike na ekranu, ki simbolizira prepletanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
Gobelin, ki je združil več različnih umetniški interpretacij, se lahko pohvali tudi z recitalom, ki sta ga spisali Nada Jakopin in Silva Florjan, in celo himno, za katero je besedilo prispevala Stanka Grla, uglasbil pa jo je Blaž Pavlinc, ki je priskrbel tudi vizualno podobo. Na priložnostni slovesnosti pri županu ob predstavitvi končnega izdelka, sta nastopila še učenca Glasbene šole Ravne, ki letos praznuje 70 let uspešnega dela, Maj Božič na klavirski harmoniki pod mentorskim vodstvom Slavka Lesjaka in Laura Petrovič na kitari, ki jo poučuje mentorica Polona Blaznik.
Več kot 15 kilometrov barvnih niti
»Ideja za gobelin se mi je porodila v želji, da bi se članice MCK Koroška sproščeno družile in aktivno preživljale prosti čas,« je povedala Katja Felle, ki je diplomirala na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, magistrirala pa v Berlinu. Ustvarja v Sloveniji in Franciji, njena dela so del javnih in zasebnih zbirk v več evropskih državah.
Starostnikom je prek gobelinov približala sodobno umetnost, za mega gobelin pa zasnovala motiv živih barv s posnetka ekranske motnje na televiziji, ki ga je računalniško obdelala in dala odtisniti na gobelinsko mrežo. Gobelin, za katerega je izbrala staro rokodelsko tehniko vezenja, je začela decembra 2015 šivati skupina petih članic medgeneracijskega ateljeja, del katere je bila tudi Katja Felle, ki je prispevala 550 ur vezenja. Ob njej so bile takrat še Mira Blodnik, ki je v gobelin vtkala največ, in sicer 1708 ur, Silva Dover je prispevala 1570 ur, Marija Veržun 1517, že pokojna Zvonka Božič pa 222 ur. Leto dni pozneje se je skupini pridružila Marija Mravljak, ki je prav tako prispevala 1425 ur dela. Pri projektu so sodelovale še Senija Grenko z 984 urami, Tatjana Pečečnik z 830, Vida Jaušovec s 716 urami, Nada Jakopin s 687, 632 jih je prispevala tudi že pokojna Metka Slivnik, Jožica Mikic 562, Jelka Lečnik 212, Romanca Šart pa 89.
Evidenco o opravljenih urah so v KMC vodili natančno in izračunali, da so bili za dokončanje potrebni natanko 11.704 ure truda in več kot trije milijoni vbodov. Članice so porabile okoli 15 kilometrov prejic v več kot 50 barvnih odtenkih, kar je okoli 1800 zavitkov.
»S tem projektom, gobelinom, sem želela pokazati, kako pomembno je kolektivno sodelovanje in kako močni smo lahko, če se združimo za skupni cilj,« je misli strnila umetnica Katja Felle in dodala: »Upam, da bo gobelin krasil eno od podružnic Koroškega medgeneracijskega centra.«
