Bela hiša ameriški tržni delež in vpliv na področju računalništva, sodobnih komunikacijskih tehnologij in programske opreme izkorišča kot vzvod moči v pogajanjih z drugimi državami. To smo zelo nazorno videli, ko je Donald Trump v prvem mandatu ameriškim podjetjem prepovedal sodelovanje s kitajskim tehnološkim velikanom Huaweiem. Njegovo politiko je nadaljeval tudi Joe Biden. V drugem mandatu Donalda Trumpa so se svoje ranljivosti resneje začele zavedati tudi evropske prestolnice.
K temu je pripomoglo tudi spoznanje, da izklop ameriških storitev za Evropejce ali evropske institucije ni več zgolj teoretična možnost, temveč realna nevarnost. To se je v tem mandatu zgodilo sodnikom Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), med drugim slovenski sodnici Beti Hohler, ki je odobrila izdajo naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Sodnica je izgubila dostop do Applovih računov ter finančnih storitev, kot sta plačilni kartici mastercard in paypal. Gre za ukrepe, ki močno vplivajo na življenje posameznikov in ogrožajo neodvisnost institucij.
Dodatna motivacija evropskih institucij za slovo od ameriških ponudnikov je povezana tudi z varovanjem osebnih podatkov in drugih zaupnih podatkov.
Namesto licenčnih storitev odprtokodne
Zaradi čedalje resnejše grožnje se evropske države pod vodstvom Nemčije, Francije, Finske, Nizozemske in Danske že aktivno ozirajo po alternativah ameriškim izdelkom in storitvam.
Nemška zvezna dežela Schleswig-Holstein na tem področju orje ledino. Pod vodstvom digitalnega ministra Dirka Schrödterja so že leta 2024 začeli prehod na odprtokodno programsko opremo. Namesto Microsoftovega officea uporabljajo libreoffice. Gre za prehod, ki ne bi smel povzročati prehudih preglavic. Še največje so težave pri nekoliko manj kakovostnih slovničnih pregledih besedil in nekaterih naprednih nišnih funkcijah. V resnici pa je glavna ovira v glavah uporabnikov in njihovih navadah.
Namesto Microsoftovega outlooka v Schleswig-Holsteinu za pošto uporabljajo openxchange. Do leta 2028 načrtujejo tudi popoln prehod na odprtokodni operacijski sistem linux, ki ga je leta 1991 v Helsinkih začel razvijati finsko-ameriški razvijalec programske opreme Linus Torvalds.
Linux je sicer strah in trepet povprečnega uporabnika windowsov, a medtem obstajajo že dokaj dostopne in stabilne različice. Za običajno pisarniško delo ali domačo uporabo je izredno dostopen zlasti linux mint. Glavne težave linuxov in drugačnega nastavljanja programske opreme v primeru poslovnega okolja tako in tako odpadejo, saj zaposleni sami ne skrbijo za programsko opremo. To je večinoma naloga oddelkov IT, ki s tem ne bi smeli imeti težav.
Nemška zvezna država je s prehodom na odprtokodne rešitve že prihranila 15 milijonov evrov za licence. V projekt so medtem vložili 9 milijonov evrov. Ni pa bil prehod brez težav. Pojavili so se celo občasni izpadi komunikacije v sodstvu.
Vlaganja v oblačno infrastrukturo
Prehod na odprtokodne programe in linux je zagnala tudi danska javna uprava, bolj previdni pa so v nizozemskem Amsterdamu. Načrtujejo postopen prehod do leta 2035. Do leta 2030 želijo, da bi vsaj 30 odstotkov oblačnih storitev zagotavljali evropski ponudniki. Želje po prehodu na evropske oziroma odprtokodne rešitve ima tudi Francija, ki je medtem že omejila uporabo orodij zoom in teams na nekaterih ministrstvih.
Evropska komisija je evropski oblačni infrastrukturi pripravljena nameniti 180 milijonov evrov, s čimer želijo pomagati lokalnim podjetjem, kot so OVHcloud, Scaleway in Deutsche Telekom, v tekmi proti ameriškim gigantom, kot sta Amazonov AWS in Microsoftov azure. Bruselj pripravlja tudi nov zakonodajni paket za digitalno suverenost, ki ga bodo predstavili konec maja.
Trenutno kar 70 odstotkov oblačnih storitev v EU zagotavljajo Amazon, Microsoft in Google. Kar 80 odstotkov porabe evropskih podjetij za programsko opremo gre ameriškim ponudnikom.
Zanimanje obstaja
Prehod bo kljub temu trajal dolgo, spremljalo pa ga bo še več težav. Vendar za te niso imune niti ameriške storitve. Spomnimo na velik izpad leta 2024, ko so zaradi napačne posodobitve varnostne programske opreme podjetja CrowdStrike klecnile praktično vse Microsoftove oblačne storitve.
Zlasti zaradi političnih razlogov je prehod na daljši rok verjetno neizbežen. Geopolitične napetosti in nevarnosti so že močno presegle koristi, ki so jih prinašala partnerstva z ameriškimi velikani.