Znanstvene raziskave potrjujejo, da psi ob ponovnem snidenju s skrbniki po daljši ločitvi potočijo čustvene solze, kar je posledica sproščanja hormona oksitocina. Kljub temu pa strokovnjaki pravijo, da naši hišni ljubljenčki ob žalosti ali bolečini ne jočejo na enak način kot ljudje, temveč svojo stisko izražajo z drugačnimi vedenjskimi vzorci.
Japonska študija, objavljena leta 2022, je prinesla nekatera prelomna dognanja na področju razumevanja pasje fiziologije in čustev. Z merjenjem volumna solzne tekočine pri psih pred ponovnim srečanjem in po njem so raziskovalci dokazali, da se po petih do sedmih urah odsotnosti lastnika izločanje solz pri psih znatno poveča. Zanimiv vidik raziskave je ugotovitev, da je bil ta močan fiziološki odziv prisoten predvsem ob srečanju z najbližjimi skrbniki. Ko je psa prevzel znanec, na katerega žival ni bila tako navezana, je bila količina potočenih solz namreč precej manjša.
Evolucijski biologi ta pojav pripisujejo dolgotrajnemu procesu udomačevanja, ki po trenutnih ocenah poteka že več kot 15.000 let. Čeprav sta pes in volk genetsko tesno sorodna, divji predniki solze uporabljajo izključno za vlaženje roženice in izpiranje tujkov, brez kakršne koli čustvene povezave.
Pri psih so se v tisočletjih sobivanja s človekom razvile specifične anatomske in čustvene prilagoditve, ki olajšajo komunikacijo z drugimi psi. Še en pomemben primer te prilagoditve je razvoj posebne obrazne mišice, ki psom omogoča dvig notranjega dela obrvi – gre za znameniti nedolžni pasji pogled, ki ga volkovi sploh ne morejo izvesti.
Ključno vlogo pri omenjenih solzah sreče igra oksitocin. Ta hormon je pri sesalcih tesno povezan s spodbujanjem socialnih vezi, empatije in občutka pripadnosti. Njegovo pospešeno izločanje ob ponovnem snidenju sproži solze, ki na nezavedni ravni pri ljudeh prebudi zaščitniški nagon ter tako še dodatno utrdi vez med živaljo in skrbnikom.
Kljub tej izjemni sposobnosti izločanja solz zaradi sreče pa psi ne jočejo, ko so žalostni. Občutke izgube ali stiske, na primer ob smrti skrbnika, izražajo s spremenjeno telesno govorico, vokalizacijo (kot sta cviljenje in tuljenje) ter izgubo teka.
Veterinarji ob novih odkritjih dodajajo še pomembno praktično opozorilo: če ima pes pogosto solzne oči, prekomeren izcedek ali pa je tekočina sluzasta in motna, to ni izraz globokih čustev, temveč gre za simptom zdravstvenih težav. Pogosto gre za vnetje očesne veznice (konjunktivitis) ali draženje, kar zahteva takojšnjo zdravstveno oskrbo.
