Primorcev ne združujejo le njihova pregovorna upornost, trta in trdoživost, ampak tudi knjige. Letos bodo dvajseto leto zapored skupaj prebirali knjige, ki jim jih po posebnem premisleku ponudijo primorske splošne knjižnice. Skupno so med letoma 2007 in 2025 prebrali 131.186 knjig, akciji Primorci beremo pa se je v tem času pridružilo 17.320 različnih bralcev. Izkušeni knjižničarji so jim v tem času priporočili branje 1129 različnih proznih del in 200 pesniških zbirk. Ne gre za edino tovrstno bralno akcijo v Sloveniji, je pa edina, ki povezuje bralce celotne regije.
Idejo, da bi Primorci skupaj brali posebej priporočene knjige, je s Ptuja pred dvema desetletjema prinesla direktorica Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu Jožica Štendler. »Poklicala je še knjižnice v Ajdovščini, Novi Gorici in Idriji in ideja je ugledala luč sveta. Število sodelujočih knjižnic je sčasoma nihalo in raslo, danes nas je v projekt vključenih deset knjižnic od Pirana, Izole, Kopra do Nove Gorice, Tolmina in Idrije. Pa tudi knjižnice v Postojni, Ilirski Bistrici, sodelujejo tudi manjše lokalne knjižnice in dve knjižnici iz zamejstva, ena iz Trsta in ena iz Gorice. Knjižnice si med sabo delimo tudi delo, ena poskrbi za statistiko, druga za promocijo, tretja za kaj tretjega,« je razsežnost primorske bralne akcije opisala knjižničarka Lara Konjedic iz Knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici.
Kaj bodo brali letos?
Knjižničarji iz vseh sodelujočih knjižnic vsako leto naredijo izbor knjig, ki jih ponudijo bralcem, starejšim od 15 let. Med njimi so seveda tudi knjige, ki imajo lokalno noto. »To pomeni, da so jih napisali primorski avtorji ali pa so kakor koli povezane z našimi kraji. Bralci ponavadi ta dela zelo lepo sprejmejo. Sicer pa v zadnjem času najraje posegajo po kriminalkah in zanimivo: tudi starejši bralci berejo knjige za mladino. Ko smo mladinska dela prvič umestili na seznam, so bili kar malo začudeni, danes pa ugotavljajo, da gre za zelo kakovostna dela, in z veseljem posegajo po njih,« pripoveduje Lara Konjedic. Bralcem vsako leto ponudijo pester nabor knjig, nalepka na platnici, da knjiga sodi pod okrilje projekta Primorci beremo, pa je v vseh teh letih postala znak kakovosti oziroma kot se pošali sogovornica: »Znak, da z izborom takšne knjige človek ne more zgrešiti.« Ideja, ki je prerasla skorajda v gibanje, ima več dobrih stranskih učinkov. Med ljudmi se krepi bralna kultura, z uvrstitvijo na seznam raste prepoznavnost domačim avtorjem, krepi se branje sicer pogosto zapostavljene poezije in poznavanje različnih žanrov.
Kdo so bralci? »Brez slepomišenja lahko povem, da med bralci premočno vodijo ženske,« se namuzne sogovornica, ki sicer primorskega bralca opiše kot strogega ocenjevalca. »Ko ocenjujejo knjige, so zelo iskreni, tudi strogi. Ocen ne delijo čez palec in slabo oceno tudi utemeljijo. Ob izposoji knjig namreč dobijo posebne kazalke, na katere zapišejo svoje podatke, nekaj misli o knjigi, kakšen citat in tudi oceno knjige od ena do pet. Kazalke so tudi dokaz, da je bralec knjigo prebral, in če jih do konca akcije zbere šest, je za nagrado povabljen na zaključno prireditev, kjer se lahko osebno sreča z avtorji del, z njimi poklepeta in morda najde odgovor na kakšno neodgovorjeno vprašanje iz knjige,« razloži Lara Konjedic. Prikima pa, da veliko bralcev prebere bistveno več del od zahtevanih šestih. »Med bralci se je ustvarilo kar nekakšno tekmovanje, kdo jih bo prebral več,« jih pohvali.
Kaj bodo Primorci brali letos? Na seznam so knjižničarji uvrstili 74 proznih del in 13 pesniških zbirk. Med avtorji so se kakopak znašli letošnji jubilanti Srečko Kosovel, Ivan Cankar, Zofka Kveder in Dragotin Kette. Prvič pa so snovalci prekršili tudi pravilo, da se naslovi predlaganih knjig skozi leta ne smejo ponavljati. Kot je pojasnila Lara Konjedic, so v jubilejnem letu na seznam uvrstili vseh 19 najbolj branih knjig posameznih let. Med njimi tudi dva primorska avtorja: Franceta Bevka in Mojco Širok.
