Regijski park Snežnik – tako bo ime nastajajočemu parku, ki ga ustanavlja občina Ilirska Bistrica, ena najbolj gozdnatih v Sloveniji. Tam se srečujejo sredozemski, alpski in dinarski svet. Dvigajo se obsežni jelovo-bukovi gozdovi, skriva več kot 300 kraških jam in brezen ter vznika pet presihajočih jezer. Z več kot 50 vrhov se pnejo razgledi do Kvarnerja, Dolomitov …
Dolgo bi lahko naštevali naravne danosti in več kot 450 tamkajšnjih naravnih vrednot. Velika večina občine Ilirska Bistrica, kar 88 odstotkov, je že zdaj zavarovane: štirje gozdni rezervati, Natura 2000, vrh Snežnika in Mašun, Unesco in vplivno območje Škocjanskih jam.
Zakaj Regijski park Snežnik?
»Teh pomembnih zavarovanih območij zdaj nihče ne upravlja celovito, zato jih bomo povezali pod okrilje Regijskega parka Snežnik. Naša občina ima lepo in ohranjeno naravo tudi zaradi tradicije umnega gospodarjenja z gozdovi, kmetijstva in pašništva. Prav v tem, da območje zavarujemo in upravljamo, vidimo razvojno priložnost za občino,« pravi župan Gregor Kovačič. Tudi Evropska unija čedalje bolj poudarja varovanje narave, tudi z uredbo o obnovi narave iz leta 2024, kar pomeni, da bo za tovrstne projekte na voljo evropski denar. »Območja, ki bodo zavarovana in dobro upravljana, se bodo lahko lepo razvijala. Varovanje narave je priložnost, ne ovira,« poudarja.
Regijski park konkretno pomeni usmerjen razvoj turistične infrastrukture, ureditev kolesarskih poti in pešpoti, interpretacijskih centrov, parkirišč … Prinaša tudi nove zaposlitve. »Kadri s področja narave, denimo biologi, v naši občini več kot 40 let niso mogli dobiti zaposlitve, razen kot učitelji v šolah. S parkom bodo mladi lažje ostali v domači občini,« omenja župan. »Vsak, ki bo želel, bo lahko v okviru parka dobil priložnost: domačini, kmetje, društva, lokalna podjetja, organizacije …« Zgledi po Sloveniji in tujini kažejo, da lahko parki krojijo razvoj in prispevajo v občinske proračune. Vpliv je širši: razvijajo se novi turistični produkti, gostinstvo, sobodajalstvo. »Želimo si, da bi park postal stičišče razvoja našega območja,« pravi Kovačič.
Ne nazadnje pa bo na celovito zavarovanem območju težje uspelo investitorjem s projekti, ki si jih večina tamkajšnjih prebivalcev v svojem okolju ne želi, kot so vetrne elektrarne. Pritiski za postavitev vetrnic na Volovji rebri se niso ustavili, ministrstvo za naravne vire in prostor je sredi postopka sprejemanja državnega prostorskega načrta za vetrno polje. »Parka ne ustanavljamo zaradi protesta proti vetrnim elektrarnam, gotovo pa vetrnice niso sprejemljiv poseg na tem območju. Že s sklepom občinskega sveta leta 2024 smo gradnjo vetrnic prepovedali. Ohranjena narava, vključno s krajinskimi vedutami, je naša vrednost, na osnovi katere lahko razvijamo našo občino. Vetrnice nam to razvojno priložnost odvzamejo, so smrt za razvoj naše občine,« poudarja Kovačič.
Kaj obiskovalca vabi v Regijski park Snežnik?
Na območju se razprostirajo največji strnjeni gozdni sestoji v Sloveniji, kjer tradicionalno gozdarijo že 150 let. Najdemo pa tudi štiri gozdne rezervate Goljak, Obramec, Snežnik in Zatreb - Planinc. Pragozdni ostanki jelovo-bukovih gozdov so svetovna dediščina Unesca. Snežnik je posebnež, s 1796 metri je najvišja nealpska gora v Sloveniji, na kateri lahko obiskovalec spremlja rastlinske pasove, morda pa tudi poleti naleti na sneg. Ko se vzpne na planoto, se mu odpira pogled na Kvarner, Cres in Krk, na slovensko obalo, Čičarijo, Nanos, Vremščico in naprej na Julijske Alpe in Dolomite, pa na ljubljansko nižino … Tam je bogata mediteranska flora, različne vrste travnikov, slikovita so suha kraška travišča na 1200 metrih nadmorske višine. »Ko smo taborniki iz Ilirske Bistrice gostili druge taborniške skupine in jih vodili do naše koče na Črnem dolu, smo vsakokrat doživeli njihovo navdušenje, ko so se mimo borovih gozdov odprle široke travnate planjave. Tu je kot v prerijah iz kavbojskih filmov, so govorili,« se spominja Gregor Kovačič. Seznam živali in živalic je dolg. Košati gozdovi so življenjski prostor medveda, volka in risa, nad Volovjo rebrijo na svojem letu s Cresa proti Alpam jadra celo beloglavi jastreb, beležijo več kot 120 vrst metuljev …
Na vrhovih je že od nekdaj doma sonaravno pašništvo. Kmetje z električnimi ograjami ščitijo živino in drobnico pred zvermi. »Regijski park Snežnik bo pomagal, da se pašniki ohranijo. Park bo kmetom partner. Če rejci pašništvo opustijo, izgubimo našo naravovarstveno vrednost,« poudarja.
Kako vključiti domačine?
Zamisli o uvajanju zaščitenih območij lahko na prvo žogo odvrnejo domačine, ker se bojijo, da jih bo režim v parku omejeval pri razpolaganju z zemljišči. »Regijski park Snežnik smo zastavili od spodaj navzgor. Od ljudi smo želeli najprej iz prve roke slišati, kaj ji skrbi in kakšna so njihova pričakovanja. Pripravili smo kar enajst neformalnih posvetov po krajevnih skupnostih in številna tematska srečanja z lastniki zemljišč ter razbijali mite in bojazni. Pomembno je, da se ljudje poistovetijo s parkom, da se zavedajo dragocene dediščine, ki jo imamo. Tako smo vsi prebivalci prvi varuhi parka,« pravi župan, po poklicu doktor geografskih znanosti. Naselja so z območja parka izvzeta. Po posvetih z vaščani so mejo parka še nekoliko bolj odmaknili od vasi in izločili nekaj najboljših kmetijskih zemljišč v bližini.
»Bistveno je, da s parkom nihče ničesar ne izgubi. Ljudi je bilo strah, da ne bodo smeli dostopati do svojih zemljišč, gospodariti z gozdom in kmetovati, da ne bodo smeli graditi ali prodajati zemljišč, da ne bodo mogli ograjevati svojih pašnikov. To se ne bo zgodilo. V parku bomo lahko delali vse, kar lahko že zdaj v skladu z veljavnimi zakoni. Park ne bo posegal ne v gozdarjenje, ne v kmetovanje, ne v graditev objektov. Bo pa Regijski park Snežnik kot upravljalec usmerjal promet, parkiranje, obiskovalce, prireditve in prostočasne dejavnosti v sodelovanju z lastniki zemljišč in prebivalci,« zagotavlja Kovačič.
Regijski park po eni strani varuje naravo, po drugi strani pa privablja obiskovalce in s tem morda tudi neželene posledice. Tu je treba najti ravnovesje. Park bo z načrtom upravljanja določil, kje so območja za turizem in kje bodo ostale tako imenovane mirne cone. Vožnje s štirikolesniki in motokros motorji po gozdnih stezah so že zdaj prepovedane, a so velik problem tudi na ilirskobistriškem koncu. Niti gorsko kolesarjenje ni dovoljeno kar čez drn in strn, ampak samo po urejenih poteh, pa se danes marsikdo požvižga na zakonodajo. Župan poudarja, da je prav v okviru parka mogoče okrepiti nadzor tudi nad takšnim početjem: z naravovarstvenimi nadzorniki in skupaj z zavodom za varstvo narave, zavodom za gozdove, družbo Slovenski državni gozdovi in pristojnimi ministrstvi. Ustanovitev parka pričakujejo domača lovska, planinska in športno-rekreacijska društva, taborniki, gorska reševalna služba …
Prve pobude za park na širšem območju Snežnika so stare že več kot sto let. Zdaj ima zadnjo besedo bistriški občinski svet, ki bo o ustanovitvi parka odločal junija.
