Ob Velenjskem jezeru je bilo minulo nedeljo zelo veselo, saj je Avsenikova skladba Na Golici, ki je med najpogosteje izvajanimi instrumentalnimi skladbami na svetu, izzvenela iz 4066 manjših in večjih diatoničnih, klavirskih in kromatičnih harmonik, največji orkester pri nas in v Evropi pa je z odra vodil Robert Goter, ambasador Velenja, ki mu je dan prej uspelo neprekinjeno igrati harmoniko natanko 83 ur, eno minuto in 18 sekund, s tem pa je »premagal« dosedanjo Guinnessovo rekorderko Francozinjo Christelle De Franceschi, ki je harmoniko igrala 80 ur, 53 minut in 28 sekund.
Harmonikaricam in harmonikarjem, med katerimi so bili znani glasbeniki, učitelji harmonike in njihovi učenci pa številni, ki igrajo harmoniko zgolj za lastno veselje, žal ni uspelo podreti svetovnega rekorda, ki ga še držijo Kitajci. A se bodo že prihodnje leto ponovno zbrali. V še enkrat večjem številu. Veselega vzdušja pa to ni pokvarilo. Že zato ne, ker so številni prišli že zaradi Goterjevega uspeha, ki je zares občudovanja vreden.
Njegovo igranje je bilo marsikomu navdih, saj je harmoniko igral štiri dni in tri noči. Pri tem so mu stali ob strani psihoterapevtka Neža Đorđić, ki mu je pomagala do rekorda tudi s hipnozo, fizioterapevt Srečko Plešnik z ekipo, vodja ekipe Damjan Teršek, njegovi najbližji pa tudi številni, ki so ga vse dni in noči podpirali. Bodisi z osebno prisotnostjo bodisi tako, da so njegov podvig spremljali prek družbenih omrežij in medijev.
Med podvigom je sicer nekajkrat zatisnil oči, a za največ 30 minut, nekaj krajših pavz je izkoristil za masažo, medtem ko je hrano zaužil kar med igranjem, jedilnik pa so sestavili nutricionisti.
Vztrajnost in neverjetna moč
Kljub temu je bila pot do rekorda trnova, saj je imel več kriz. Najhujšo prav zadnji dan, le nekaj ur pred koncem. A je uspešno prebrodil vse.
»Trpeli smo z njim. Res, na trenutke je bilo mučno, ker se mu je utrujenost zares poznala. A vse je premagal, ker je imel ob sebi zares vrhunsko ekipo,« je dejala Petra Ajdnik, ki smo jo v nedeljo srečali na Visti. Pritekle pa so tudi solze, ob igranju skladbe Mamica je kakor zarja je Goter jokal kot dež, solze pa mu je brisal vodja ekipe, neumorni Damjan Teršek, ki prav tako skoraj ni zatisnil oči. Takrat je k njemu pristopila mama Marija Es in sina objela, kar je bil eden najbolj čustvenih trenutkov.
Da je bilo vse pod kontrolo in po pravilih, so skrbeli člani komisije, ki so se menjavali na tri ure, vedno pa sta bila ob Goterju dva, ki sta skrbela, da se nobena skladba ni ponovila prej kot v štirih urah in je igral najmanj dve minuti. »Bil sem počaščen, da me je Robert povabil v komisijo. To je neverjetna izkušnja, ki je ne bom pozabil, saj je bilo njegov podvig na trenutke res težko gledati in smo trpeli z njim,« je dejal Viki Ašič mlajši, tudi sam izvrsten harmonikar.
Goterja je prišel poslušat tudi harmonikar Boris Lah, ki je misli ob tem strnil takole: »Kot nekdanji profesionalni glasbenik, ki sem dolga leta igral po vsej Evropi, prevozil nešteto noči in pogosto brez pravega spanca že naslednji dan znova stal na odru v drugem kraju, se lahko Goterju samo globoko priklonim. Njegov uspeh ni samo v igranju, ni samo v rekordu, odrekanju in neprespanih nočeh. Njegova veličina je drugje. V času, ko veliko ljudi hitro obupa, ko manjka discipline, fokusa in spoštovanja do dela, Robert predstavlja nekaj, kar postaja redkost – neomajno voljo človeka, ki gre preko meja običajnega. Ne zaradi ega. Zaradi predanosti. Takšne zgodbe razumeš šele, ko si sam doživel vožnje po cestah ob treh zjutraj, prazne bencinske črpalke, utrujenost, ki je publika nikoli ne vidi, in trenutek, ko moraš kljub vsemu stopiti na oder z nasmehom in dati ljudem srce. Zato njegov dosežek ni samo glasbeni dosežek. Je poklon vztrajnosti, delavnosti in neverjetni mentalni moči človeka. Resnično upam, da se Slovenci zavedamo, kakšne ljudi imamo med sabo. Ker takšni posamezniki ne predstavljajo samo glasbe. Predstavljajo narod.«
Velenje stičišče povezovanja
Dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, ki je spomnila, da Kitajska res še vedno drži uradni svetovni rekord s 5282 harmonikarji. »Smo pa dokazali nekaj drugega. Da je Slovenija dežela harmonike. Dežela ljudi, ki znamo stopiti skupaj. Ustvarili ste dogodek, ki ga bodo pomnile generacije. Ko je zazvenela Golica, ni igral nihče zase, ampak ste združeni poslali sporočilo svetu: da lahko naš narod z enotnostjo premika meje mogočega,« je dejala v nagovoru zbrani množici.
»Velenje je zelo majhno slovensko mesto, a ima velike ljudi, ki se znajo povezati,« je dejal velenjski župan Peter Dermol. Harmonikar Marko iz Rogaške Slatine pa, da so se s prijatelji prijavili, ker bi bilo nedopustno, da bi tako velik dogodek zamudili. Moto dneva pa je bil »Danes je naš dan, dan muzikantov«.
Sicer pa so za dobro vzdušje na Visti v nedeljo skrbeli Čuki, Poskočni muzikanti, Alpski kvintet, ansambla Stil in Gadi, ob njihovih vižah pa so se zabavale vse generacije.
